Za začetek, po obstoječi zakonodaji osebe s trajnimi prirojenimi ali pridobljenimi okvarami niso invalidi in pisati, da so to invaliti preprosto pravno ne drži, moralno pa seveda drži. Tudi sam v praksi težko dojemam zakaj je npr. slepa ali gluha oseba invalidna oseba in ne invalid, in tej npr. slepi invalidni osebi ne pripadajo pravice, ki jih imajo invalidi z odločbo ZPIZ in npr. slepe osebe niso zaščitene pred odpovedjo delovnega razmerja iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, češ, da so že od rojstva slepe, enako velja za paraplegike, gluhce...Predlog zakona je navidez všečen, v bistvu pa zanič, kajti ne more odločba socialne delavke nadomestiti interdisciplinarne invalidske komisije in predpisanega postopka za priznanje invalidnosti. Vse kaže, da bi lahko dobili dvojne invalide.

Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju status invalida določi invalidska komisija in na podlagi odločbe, ki jo izda, se določijo pravice invalida. Lahko se invalid tudi upokoji, če ne more opravljati nobenega dela ali, če za njega ni ustreznega dela pri delodajalcu. Zdaj bi dobili še drugo vrst »socialnih« invalidov po tem zakonu, in sicer, na podlagi vloge, ki jo bo na center za socialno delo vložila oseba, ki misli, da je invalid. In bo socialna delavka z eno leto delovne dobe določila status invalida I. kategorije in se bo invalidna oseba upokojila s pokojnino, ki bi jo določila socialna delavka (!!!???). Oprostite, ta zakon je pripravila oseba, ki sploh ne ve kaj dela, je pa napisani »zakon« dobra podlaga, da se invalidnim osebam z odločbo centra za socialno delo in mnenjem socialne delavke po skrajšanem postopku (brez na DD1 obrazcu obveznega mnenja strokovnjaka za varstvo pri delu in zdravnika) na invalidski komisiji prizna status invalidnosti, torej, da se invalidne osebe s priznanim statusom invalida zaščiti, ker so sedaj brez kakršne koli zaščite.