No, Simona je seveda mirno pozabila, da se letos pri minimalnih plačah obračunajo prispevki v višini 54% povprečne plače. Leta 2019 bo to 56%, leta 2020 58% in leta 2021 60% povprečne plače.

Sedaj se bo minimalna plača dvignila 40 EUR, kar pomeni, da se bo dvignila tudi povprečna plača. Tudi naslednje leto lahko pričakujemo vsaj odstoten ali dvoodstoten dvig minimalne plače. Pa podobno tudi v letu 2020 in 2021. Skratka, dokler bo rast traja, in bo na oblasti levica (in to se zdi, da bo še vsaj naslednja 4 leta) se bodo plače dvigale. To, da so plače previsoke glede na output ne zanima nikogar.

Če rečemo, da bo povprečna plača z dvigom minimalne plače in javnega sektorja kmalu 1.800 EUR buto, lahko da celo 2.000 EUR bruto, bo delodajalec za minimalno plačo leta 2021, ko bo v veljavo stopilo teh polnih 60% plačal še vsaj 150 EUR prispevkov več, kot bi jih moral glede na proporc. 150 EUR od katerih delavec ne bo imel nič. Vse bo šlo samo državi.

Ko bo torej minimalna bruto plača leta 2021 po sedanji dinamiki že 1.000 EUR bruto, bo mesečni strošek delodajalca za takega delavca že 1.700 EUR ali 20.000 EUR na leto.

Saj vem, da nimam pojma. Pa da sem črnogled. In vse kar je še tega. Ampak s takim hitrim dvigovanjem plač so ogroženi tako veliki sistemi kot so Gorenje, Mercator, Tuš itd. Kot tudi mali ali predvsem mali delodajalci, ki zaposlujejo kakšno tretjino zaposlenih. Ogrožene so tudi male trgovinice, lokali na vaseh itd. To se je zgodilo na Zahodu in to se bo zgodilo tudi v Sloveniji. Ne vem če se zavedate kakšne socialne in politične posledice bo to pustilo. Sploh ker nimamo nobenih mehanizmov s katerimi bi te probleme blažili - recimo dostopna stanovanja v Ljubljani, javni potniški promet itd.

Redno spremljam tuje medije. Slovenija praktično ne obstaja. In sedaj pričakovati, da bodo naši postali kar naenkrat market leaderji in dosegali premium marže je utopija.

Bistveni ekonomski kazalnik za spremembo plač je sprememba (dvig) produktivnosti dela in ne sprememba (dvig) BDP. BDP lahko zraste tudi, če se poveča število delavcev, ki seveda naredijo večji output. Pa zaradi tega ne moreš povečati posameznih plač, saj se je že povečala masa vseh plač. Dvig produktivnosti pa v SLO ni tako bleščeč kot dvig BDPja.

Dolarja pa pri nas ne bo. Rubelj bo.

...Oprostite, s 600 evri neto ni dostojnega življenja v Slovenji, kaj šele, da bi si s tem lahko kaj privoščil v tujini. Tako kot ni dostojnega življenja s 600 evri povprečne penzije. V industriji 4.0, v skupini razvitih držav, za to ni prostora. A si zdaj lahko privoščimo, da je 60 tisoč ljudi takoj brez službe? Anketna brezposelnost je šestodstotna, to je nizka, takšna ni bila že od leta 2009.

4. Delež BDP, ki se v Sloveniji razdeli za plače, in delež, ki se razdeli kapitalu, je v Sloveniji hudo v korist plačam. Pa poglejte, kako nizke plače imate! To je slab podatek. Seveda imamo težave s produktivnostjo, nismo na ravni italijanske, da bi imeli takšne plače, nismo na ravni Luksemburga in nismo na ravni Nemčije. Torej, ali bomo imeli več slabo plačanih delavcev ali manj dobro plačanih delavcev? In ali sistem omogoča hitro spremembo kadrovskega in zaposlitvenega modela? ...

Družba in sistem se morata počasi in zvezno, se pravi -brez velikih preskokov,m preoblikovati.... če samo zaključim, zadeve morajo nekako organsko odmirati, ali se upokojevati....

Seveda vsak vleče na svojo stran, tako kakor vedno. Najbolje bi bilo, da bi se minimalna plača morda povečala za 3 do 4%, z obljubo, da če se bo (dobra) gospodarska rast nadaljevala in bo proračun brez primanjkljaja; beri tudi: o/brzdan javni sektor in njegove plače, za eno tako stopnjo, se pravi 3-4% minimalna plača poveča tudi čez eno leto....

Koristno bi bilo,da bi vzporeddno s tem člankom bil objavljen tudi prispevek dr. Marka Kosa "Kadrovska paraliza gospodarstva", ki je bil objavljen v petkovi prilogi Dela. V tem prispevku namreč dokaj zgoščeno povzema razmere in nesmisle v delu države tako pri planiranju kot tudi pri izvajanju in spremljanju kadrovske in izobraževalne politike ter negativne vplive na gospodarstvo.
Dejstvo je, da je, da je Cerarjeva projekcija "2050" zgolj pravljica za lahko noč, katero je sprodiciral skupek aparatčikov v svojh blodnjah. Ne upošteva pa elementov in izvedbenih politik, ki so gonilna sila gospodarskega razvoja razvitih držav.