V Sloveniji ni problematična zadolžitev prebivalstva, glavno vprašanje je kako lahko tako malo ljudi iz konfederacije sindikatov javnega sektorja drži v šahu celo državo? Slovensko družbeno bogastvo se je preselilo k javnosektorski eliti, zgornjemu odstotku prebivalstva, ki lahko terorizira celo Slovenijo. Kako lahko tako malo ljudi okrog Štruklja posiljuje Slovenijo? Zaradi incestnega odnosa s Cerarjevo vlado. Slovensko gospodarstvo se razdolžuje, prav nasprotno javni sektor se zadolžuje. Slovensko zasebno gospodarstvo je izstradano, upokojenci so prestrašeni, odpora ni, in posledično štruklji in javni sektor uživajo v marxovem komunizmu.

Moje izkušnje iz Münchna skozi 10. zgodb, ki so ali pa niso reprezentativne glede "švabskih gospodinj".

1. zgodba: Model želi nove smučarske čevlje. V trgovini seveda nimajo dovolj dobrih, ampak kolega od kolega od kolega ima dostop do dobavitelja reprezentanci in mu zrihta ta najboljše, najdražje, tekmovalne. Gre za en teden v Dolomite, smučal je z njimi manj kot 10 minut. Z razlogom si jih zapnejo 20 sekund pred startom in odpnejo 20 sekund po cilju. Ampak so pa najboljše.

2. zgodba: Igram tenis ligo za lokalni klub, gostujemo po Bavarski. Pridem na teren in v precej primerih pride nasprotnik v najnovejši Federer/Nadal/... opremi (najnovejši tipa trenuten turnir, ne sezona). Vnaprej vem, da bom zmagal, ta ni prišel švicat....

3. zgodba: Ženi kupi za darilo za drugega otroka Rolex. Sam ima že dva. "Ker imajo vsi moji kolegi tudi. To pač moraš imeti."

4. zgodba: Trachten (neke sorte narodna noša) se ne sme nositi prevečkrat, ker greš večkrat na Oktoberfest in podobno, jih rabiš nekaj kompletov. Cene kompletov tudi do nekaj 1000 EUR.

5. zgodba: Moja boljša polovica se v službi nekaj pogovarja o avtih in vsi v smeh, ko pove, da njen vozi deset let starega Opla. "Haha, das ist so ostdeutsche." Vozni park je nor, če statistika tega ne kaže, je to zaradi nas gastarbajeterjev in čefurjev.

6. zgodba: V Münchnu je skoraj nemogoče dobiti normalno restavracijo brez rezervacije, pogosto dneve ali celo tedne vnaprej (kar Bavarcem precej ustreza, saj jim je spontanost tuja in jim rezervirati nekaj za tri tedne vnaprej ni stres, ampak udobje).

7. zgodba: Ob sobotah se po Kaufingerstrasse (nakupovalna ulica) komaj premikaš, na teden sprejmem po 10 in več paketov spletne prodaje za sosede, dostavni kombiji so pomemben del prometa.

8. zgodba: Skoz so vsi nekje. Nekje kot Gardsko jezero, Istra, Mallorca, ZDA, Tajska, Argentina...nekje. Pri začetnih 30 dnevih dopusta in njihovih plačah, je to seveda lažje.

...skratka...potrošnja tu je povsem nekaj drugega kot jo poznamo mi. Ni še Amerika, gre pa v to smer.

Od kje potem pride stereotip o "švabski gospodinji"..

9. zgodba: "Zusammen oder getrennt?" (skupaj ali narazen) je prva fraza, ki sem se jo naučil. Slišiš jo vsakič, ko si v restavraciji, baru in želiš račun. Tudi če si z ženo. Bila z mojo na večerji s poročenim parom. Plačala sta narazen. Tako so navajeni tega, da so vprašali to kolegico, ki je bila z 8-letnim sinom. Mi čefurji se ful norca delamo iz tega, ni jim jasno, zakaj.

10. zgodba: Najetje tenis hale z zimsko sezono je prišal 137,8 EUR, že prej smo pobirali smo po 140. vsak smo dobili nazaj 2,2 EUR. In to jim je nekaj najbolj normalnega. Nismo kupili piksne žog. Kovance smo premetavali.

BONUS ZGODBA: Kot pravi Balakanc sem seveda dal za rundo. Napaka. Kaj je sedaj to? Zakaj? Kako se to vrne, ali so mi sedaj dolžni. WTF...zakaj si nam to naredil.
Zdej si za runde dajemo samo še z Italijani, Slovaki, Grki, Iranci,

...čefurji smo bolj za "Zusammen"..saj veste, navajeni od doma "pa to je vse naše" :)

Mar nam ni nek (ne)pomemben ekonomist FED-a, glorificiran s strani novinarjev tega časnika in gorečnežev tega foruma, napovedoval bankrota tam v letu 2013?

dobri obeti za banke :)

... Dobro, boste rekli, a lani smo imeli močno gospodarsko rast, v takšnih razmerah pa ni prav težko zmanjšati zadolženosti, če jo izražamo v odstotkih BDP. ...

... čuj, TadejK ... evo, mene pa zdaj zanima, če je tole oe.finance.si/886157...ov-na-leto dobro ali slabo ...

Drugače pa hvala Tadeju za ta članek. To, da se zadolženost zmanjšuje in da varčevanje raste je zame dober znak. Čeprav bi bil morda tudi že čas, da Slovenci začenjo zapravljati tudi za storitve. Ne samo za pleh in cegle.

Se mi zdi, da rabimo malo več pozitivne energije. Da dobimo enkrat vlado, ki bo predstavila neke konkretne korake reform, ki jim bodo ljudje verjeli in jim do dalo zaupanje, da bo čez 20, 30, 40 let v Sloveniji ok. Da bodo še vedno penzije, da bo sociala itd. Se mi zdi, da sedaj pri Slovencih manjka tega občutka. Pa tudi to, da država ni sovražnik ljudi in gospodarstva ter da bodo šla prizadevanja v smer, da se podjetjem pomaga. Ker ta občutek (in mislim, da je v sedanjem stanju povsem upravičen, kljub dobrim kratkoročnim obetom) je tisti, ki ljudem preprečuje, da bi več zapravljali in da bi podjetja še več vlagala.

Lepo prikazano in z vsem se strinjam. Manjka sicer po moje vrednostna sodba. Jaz pravim, da so švabske gospodinje že vedele...Slovenija torej trenutno po javnem dolgu pleza iz brezna na površje. Je pa po zasebnem dolgu povsem na varni strani. Ampak ravno prvi graf kaže, da smo še zelo blizu nevarnosti. 60% BDP javnega dolga je kar razumna meja. Do konca konjunkture bi morali prilezti vsaj na okoli 45 ali vsaj 50% (da je rezerva za slabe čase). Slabši od nas (z večjim dolgom) so od stabilnih držav edino Avstrija, Francija in Belgija, ostale so povsem jasno problematične in v krizi predvidene za krah - spet po moje. Slovenija dobro raste, ker ima odlične gospodarstvenike in mnogo neverjetno marljivih, izobrazženih in sposobnih ljudi. V tem času bi morali izvesti reforme, znižati obdavčitev (vsaj DDV in dohodnino).