... Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je nanizala vrsto podatkov o finančni in okoljski škodi, ki jo povzročamo z zavrženo hrano. ...

... ja, je pa zelo pomenljivo, da klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj ni rekla niti besede o lačnih, ki do te iste hrane ne morejo prej, preden jo nekdo drug zavrže ...

P.S.: če bi bila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj ekonomistka, bi bila navdušena, ker z zavrženo hrano za naš BDP naredimo koristno delo vsaj dvakrat, in sicer prvič ko vso hrano proizvedemo, potem pa še enkrat, ko jo zavrženo uničimo ...

Država je največji krivec za metanje hrane. Potrebno je ponoviti, da ne pozabimo. Sprememba Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost določa omejitev vrednosti donirane hrane, za katero velja ugodnejša DDV obravnava, in sicer do višine 2 % prihodkov za preteklo poslovno leto oz. pri novoustanovljenih podjetjih do 2 % pričakovanih prihodkov v tekočem poslovnem letu. Zakaj omejitev vrednosti donirane hrane za katero velja ugodnejša DDV obravnava do višine 2 % prihodkov? Ne dajo se požrešneži iz javnega sektorja, ki v svoji pogoltnosti ne morejo dovoliti, da vsa donirana hrana sploh ne bo obdavčena. Pravzaprav odločitev, da se vrže stran za nekaj 100 milijonov hrane je sprejeta na štrukljevi koordinaciji sindikatov javnega sektorja. Ne dajo se požrešneži, vse se mora obdavčiti! Če se ne plača davek na donirano hrano naj raje gre v smeti, nihče ne bo jedel hrane, ki ni obdavčena. Vsaka donacija hrane šteje, vsaka donacija hrane šteje...

Ok ... pa dajmo ...

Vsaka neumnost, ki jo kdo izjavi še ni za objavo.
recimo tistale o 1000 litrih vode, ki jih na dan zagoni ena oseba z zavrženo hrano - full logično in full možno.

Ah ja ... alternativa ne metanju hrane stran je ... da jo, vso hrano, tudi ko se ti pokvari doma v hladilniku, požreš in se bolano zrediš in zboliš.
Stroški zdravljenja in energije za pripravo zdravil so zanemarljivi kajne.

Pizda no, ...a je možno da bi kak novinar občasno še drugo možgansko celico vklopil, recimo preden kaj napiše ... in mogoče kaj ne objavil, ker je prenumno, da bi bilo objavljeno.
Recimo to z metanjem hrane stran ... in odlična lestvica preračunavanja odpadne hrane v vodo, co2 energijo in denar hkrati.

Lučka je res prava Lučka in kar sveti od "bistrosti". In novinar ne zaostaja.

Pravkar so organizatorji dogodka poslali še nekaj podatkov. Navajam dobesedno:

Ekologi brez meja so danes v sklopu okrogle mize ‘Zavržena hrana v javnem sektorju’ predstavili prvo pilotno raziskavo v Sloveniji o stanju in možnostih preprečevanja zavržene hrane v eni bolnišnici in domu za starejše. Rezultati v sklopu projekta Ne meč’mo hrane stran! so pokazali, da preračunano na državno raven bolnišnice letno zavržejo za vsaj 5.700 ton oz. za 6.700.000 € hrane, domovi za starejše občane pa vsaj 3.060 ton oz. za 6.700.000 € hrane.

Ključne ugotovitve iz doma za starejše:

• nepostrežene, nedotaknjene in ostankov hrane je 17,2 %, skupaj z ostanki priprav je ocena 27 % hrane
• strošek zavržene hrane na en obrok znaša 20 centov (brez stroškov napitkov in dela)
• tehtanje nepostrežene in zavržene hrane je pokazalo, da nastane pri sistemu razdeljevanja hrane na pladnjih 2,4-krat več odpadkov kot pri razdeljevanju iz postrežnih posod
• največkrat se zavržejo juhe, miksi diet in solate
• velik je tudi delež (42 %) zavrženih napitkov (kava, čaj, mleko in sok)

Ključne ugotovitve iz bolnišnice:

• nedotaknjene hrane, ostankov obrokov in ostankov priprav je skupaj 36,4 % od vse pripravljene hrane
• strošek zavržene hrane na en obrok znaša 46 centov (brez stroškov napitkov in dela)
• pogost vzrok za nedotaknjeno postreženo hrano je odsotnost bolnika v času obroka zaradi pregledov
• 5 % obrokov dnevno je nedotaknjenih, kar znaša 13.500 nedotaknjenih obrokov letno
• dve petini obrokov sta bili zaužiti polovično ali manj
• največkrat se zavržejo juhe, sadje in solate