Ko sem pa jaz to pisal na forumu sem bil pa čudak.

"Spet naš komentar: banke so strokovnjaki, naj ravnajo dostojno strokovnjakom. Posojilojemalci so navadno šibkejše stranke."

hm hm hm, pred mesecem dni ste furali drugo pesem. nekateri smo seveda opozarjali tocno na to, v odgovor pa dobili se 3 dodatne clanke o nedolznosti bank.

no, sedaj ko so stvari crno na belem, ste pa popustili.

ha.

ha.

ha.

Ko sem jaz pretvoril prihranke v švicarje po 1,5:1, me tudi ni nihče nič opozarjal.
In me je potem res obšel mrzel pot, ko so švicarji zrasli na 1:1.

Prišel sem namreč v "velespoštovano" banko, ki je že dlje časa v francoski lasti.
Pomolil na plano šop švicarjev in dobil pod nos, da s švicarji pa oni ne poslujejo in si jih lahko kar nekam vtaknem. Oziroma, ponudili so mi edino možnost, da jih lahko le položim na svoj račun, vendar z dodatnim opozorilom, da jih potem niti dvigniti več ne bom mogel. O konverziji pa sploh niso hoteli nič slišati.
Povsod naokoli so vsi skakali v luft, kako je karnaenkrat švicar nepričakovano zrasel in bil ogromno vreden, mene pa je banka hotela prepričati, da ni niti za toaletni papir.

Na srečo imamo še druge banke, kjer ni bilo nobenih nevšečnosti.
Za trenutek pa me je res zaskrbelo, kaj bom zdaj s tistim "ničvrednim smetjem".

Banke si očitno res lahko preveč dovolijo.

Da se je "švicar" tako podražil je kriva monetarna politika EU. Problem je, da nenadoma in da se o tem ni moglo sanjati nikomur, tudi bankam ne. Bilo je totalno presenečenje. In logičen korak Švice. Pojasnevalna dolžnost bank o rizikih pa je itak samoumevna. O nepoštenosti bank je težko kaj reči, kajti problem je, da trpijo le posojilojemalci. Ampak to je itak povsod, ko je treba vračat sposojeno, tu pa je še za 20 % težje. Lep dan.

P.S.Pri formalnih napakah v postopkih pa da po moje ta riziko razmazat na oba udeležnca, banko in posojilojemalca. Lep dan.

LOL, spet en flop novinarjev in forumkih strokovnjakov za finance, mlatenje prazne slame in mletje otrobov. Ko nas je nekaj, res zelo malo, trdilo ravno to, kar je razsodilo Evropsko sodišče, so nas hireli prepričevati, da banke sploh niso dolžne pojasnjevati stankam, da gre pri najemu kreditov v CHF za tvegan posel in trdili, da mora vsak kreditojemalec to vedeti, pa zelo očitno ni tako, he, he, he....

Moj primer: imam kredit v CHF. Ko je CHF rastel, sem dal na banko vlogo za nižje obresti in sem jih tudi dibil. Paralelno spremljam, kako bi bilo, če bi imel kredit v EUR in sem doslej še vedno na boljšem.

Ummm in? Saj ima večina teh pogodb posebno prilogo, da je kreditojemalec seznanjen s tveganji, ane?

Na Hrvaškem ,kjer imajo mnogo večji problem, so ugotovili, da je samo 3% kreditojemalcev potrebovalo kredit, za nakup prvega stanovanja.....

Prvič: ljudi je treba obvestiti, da prevzemajo valutno tveganje. A to ni dovolj.

Drugič: banka mora navesti mogoče spremembe menjalnih tečajev in tveganja v zvezi s sklenitvijo posojila v tuji valuti.

A če grem v trgovino s konfekcijo in želim kupiti nekaj kosov poletnih oblačil po znižani ceni, v akciji:
- me mora trgovka opozoriti, da poletje ne bo večno trajalo, in da me v oblačilih, ki jih nameravam kupiti, v ne tako daljni prihodnosti utegne zebsti?
- mi mora trgovka izročiti 3-5 simulacij, koliko bi me utegnilo zebsti, če se spremeni vreme za N stopinj?
- kaj pa, če se zaradi (oh in ah strašnih in usodnih) klimatskih sprememb sprememni klima in mi bo v oblačilih še bolj vroče, me mora trgovka izčrpno informirati tudi o tem ?

Me mora prodajalec hrane informirati, da mi je od zaužitja prevelike količine lahko slabo ali da se lahko zredim?

Bomo pri nakupu vseh vrst blaga in storitev od prodajalca v prihodnosti prejeli zloženko s 3-5 simulacijami, kaj vse se nam lahko zgodi, če bomo uporabljali/zaužili kupljeni produkt?

Bolano.

Vsakemu poslovno sposobnemu čleveku je jasno, da tako, kot se spreminja vreme in se menjavajo letni časi, tudi valute nihajo navzgor ali navzdol.

Največji absurd pri vsem tem je, da najbolj jamrajo v državah bivšega Vzhodnega bloka in neuvrščenih (Romunija, SLO, HR...), kjer je bilo trgovanje z valutami Zahodnega bloka (DEM, ATS, USD...) v preteklosti vsesplošno in vsakdanje in je bilo vsem jasno, da valutni tečaji še kako nihajo.

Ko so bili frankarji v plusu, nihče ni jamral, da je to nepravično do posojilojemalcev, ki so se zadložili v EUR.

Sodba je evrofašistična debilaža, katere edini namen je odrasle ljudi prepričati, da so v bistvu infantilneži, ki potrebujejo non-stop skrb mame države. Ta skrb pa se praviloma pokaže post festum, zato je še toliko bolj nepredvidljiva in arbitrarna, zato posledično tudi totalitarna. V smislu: Tutto nello Stato, niente al di fuori dello Stato, nulla contro lo Stato.

Žalostno.

Kaj pa bi reklo sodišče na to, da so mi leta 2007 kreditojemalci v švicarjih onemogočili nakup nepremičnine po normalni* ceni. Naj mi vrnejo za 10 let najemnine ali pa plačajo razliko do "normalne" cene.

*Normalna cena - cena ki bi jo nepremičnine dosegle, če ne bi bilo kreditov v švicarjih

Če vrtimo svet nazaj, pol dajmo zavrteti celega.

Pričakovana odločitev. Banke so s prevaro prodajale t.i. najcenejše kredite, za katere se je kmalu izkazalo, da so daleč najdražji od vseh na tržišču ter s tem mastno služile. Kaj se že zgodi s prevaranti...

Da ne bi preveč pametovali. Zna kdorkoli od vas ( lahko ste tudi bankirji) napovedati tečaj franka ( recimo proti €) za NASLEDNJIH 5 let.? Morda Ribičič?

Mater pravkar sem se tehtal in ugotavljam, da sem "pridelal" 3 kg. A se v Evropi že da tožiti trgovine in restavracije, ki so mi prodale hrano zaradi katere sem se zredil ne, da bi me prej na to, da se lahko zredim, opozorile?

Niti ne nameravam "replicirati" posameznim forumašem. Vidim, da so nekateri spet na veliko izlili svoj žolč. Pozdrav tudi novem/starem forumašu alpenjodlu. Lahko bi tudi pod starim vzdevkom nadaljeval...

Za razliko od večine stručkotov poznam primer iz prve roke. Ostali pa le komentirajte na podlagi "rekla-kazala". Bom zgolj ponovil že večkrat zapisano:
- Kreditojemalec v CHF iz obdobja konca 2007 ni bil niti v enem trenutku v boljšem položaju, kot kreditojemalec v EUR.
- Obstajajo konkretni dokazi, da so bančniki vedeli za nevarno situacijo in so kljub temu "aktivno prodajali" te kredite - tudi neprimernim strankam.
- Predlagana rešitev ne govori o "socializaciji izgub". Govori o poračunu, katerega strošek bi nosila poslovna banka. Edina t.i. socializacija izgube se bo zgodila, če država ne naredi nič, primer pa pride do ESČP. Takrat pa bomo res vsi plačali.
- Morebitni poračun CHF kredita na raven ekvivalenta v EUR ne pomeni nikakršen zaslužek kreditojemalca v CHF (v primerjavi s kreditojemalcem v EUR), pač pa črtanje njegove izgube (ki je nastala na podlagi natega).
- V povezavi z zgornjo alinejo... in hkrati odgovor forumašu "rename"... razlika med (a) in (b) v enem izmed mojih prejšnjih zapisov je 0.

Pod črto, lahko lapate kolikor vas je volja. Dejstvo je, da niste proti "neupravičenem zaslužku" CHF idiotov (oz. socializaciji izgub). Vi ste proti izenačenju z EUR kreditojemalci. Verjetno ne vidite razlike, mar ne? Slovenci pač...

Še eno "pitanje". A mora v imenu Slovenije, ki se je zadolževala v dolarjih, vložiti tožbo zoper posojilodajalca Bratuščica ali Čufer?

Berem komentarje in se ponovno samo čudim. Koliko nestrpnosti, zmerjanja, kvazi pametovanja. Ljudje božji, a res ne morete razumet: ni point v nas, ki smo kredit najeli. Nismo opravilno nesposobni in vse ostalo, s čimer nas zmerjate (po naročilu?). Point je izključno in samo v tem, da produkt ne bi smel ven. Ste se vprašali, zakaj npr. Deželna banka (pa še katera druga) teh kreditov ni tržila? In opozorila, da ti krediti niso ok, so prišla s strani stroke, odgovorni pa so mižali in si mašili ušesa. In govorit, da smo hoteli zaslužit. Ma nehajmo, no, pliz, a kredit vzameš zato, da boš zaslužil? Ne morem verjet, res ne... Sram vas bodi.

Ta zgodba o poštenih in nepoštenih bankah je še ena več zgodba o sodstvu na splošno in kaže na dejstvo da tudi mednarodna in EU sodišča niso imuna proti neumnostim. Ta posojila nominirana v švicarskih frankih niso nikoli bila posojila socialnega značaja, ki bi jih bili kreditojemalci prisiljeni jemati zaradi svojega slabega trenutnega ali
opčega stanja temveč so od vsega začetka veljala kot visoko rizična posojila podobno kot Hedge skladi. In stem dejstvom so bili kreditojemalci seznanjeni vendar so se v tistem času veliko poceni denarja na trgu ti kreditojemalci obnašali kot pijani miljonarji. In ta primer kreditov z valutno klavzulo v švicarskih frankih za fizične osebe ni popolnoma nič drugačen kot so bila kratkoročna tajkunska posojila kjer so tajkuni že ob najemu kreditov vedeli da jih ne bodo mogli vrniti v pogodbenem roku na enak način so pa razmišljali ti fizični kreditojemalci, ki so najemali kredite z devizno klavzulo v švicarskih frankih. Oboji so razmišljali sledeče: Trenutno nam pogoji ustrezajo, če se bodo pa spremenile razmere nas bo pa itak administartivno zaščitila država ker je itak večinska lastnica bank, država pa pomeni politiko politika je pa odvisna od volitev in volilcev. Ampak to se ni zgodilo, na srečo. In v tem je bila napaka v razmišljanju in tajkunov pri poslovnih kreditih in fizičnih oseb, ki so najele kredite z devizno klavzulo v švicarskih frankih.