Dodatek za delovno dobo je bolj kot ne, kot ja, določen v 129. členu Zakona o delovnih razmerjih, in sicer:
»129. člen
(dodatek za delovno dobo)
(1) Delavcu pripada dodatek za delovno dobo.
(2) Višina dodatka za delovno dobo se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti«.
Torej, dodatek za delovno dobo je določen v kolektivnih pogodbah in je lahko od 0,01% za vsako leto skupne delovne dobe ali delovne dobe pri delodajalcu. Delodajalci, ki jih kolektivne pogodbe ne obvezujejo, lahko ta dodatek določijo po svoje, lahko tudi malo več kot nič, sicer moder delodajalec bo vendar nekaj dodal k osnovni plači, da pa bi višina dodatka za delovno dobo bila določena z zakonom je pretirana trditev. Po domače, dodatek za delovno dobo v višini 0,5% od osnovne plače za vsako leto delovne dobe ali dela pri delodajalcu ni določen z zakonom o delovnih razmerjih.

Za odpravo anomalij bo potrebno kar pri sebi začeti.

Nikoli mi ni bilo jasno zakaj imajo profesorji na Ekonomski fakulteti brezplačno parkirišče, študenti (torej stranke) pa ga morajo plačevati.

Tudi mi ni jasno zakaj ima profesor na Ekonomski fakulteti brezplačno parkirišče, medtem ko uslužbenec Ministrstva za finance v sosednji stavbi pa te bonitete nima.

Ekonomska fakulteta lahko nepremičnine brezplačno uporablja, če pa bi jih želel uporabljati kateri drug proračunski uporabnik, pa bi za uporabo moral plačati.

Profesorji imajo bonitete tudi v knjižnjici. Za vse je rok izposoje omejen, razen za profesorje, ki imajo lahko gradivo tudi po več let.

Mnogi profesorji kar v službenem času delajo za drugega delodajalca, ali po pogodbah, mnogi pa kljub temu, da sami dobijo honorar za izjavo, navedejo, da je dana izjava predstavnika Ekonomske fakultete.

Menda pa se na fakultetah dogaja, da tisti, ki delajo na "tržni dejavnosti" dobijo višji dodatek za delovno dobo.

Da o bonitetah, ki jih imajo za pripravo na delo, sploh ne izgubljamo besed.

Dokler bodo take anomalije, že na ravni ene fakultete, do takrat ni pričakovati, da bi se zadeve spremenile na državni ravni.