4 ure
Slovenski prevozniki lani bolj dejavni in tudi bolj učinkoviti
4 ure
Portugalska tovarna, kjer se vrstijo generacije delavcev
5 ur
Najbolj brani članki danes
6 ur
Nov energetski zakon: prepoved plina za nove stanovanjske stavbe z letom 2025, drva imamo radi 1
7 ur
V EKWB po očitkih iz ZDA potrdili likvidnostne težave. Ustanovitelj podrobneje pojasnjuje situacijo
7 ur
Delničarji Valamarja potrdili 0,22 evra dividende
7 ur
Nemška vlada malenkost izboljšala napoved gospodarske rasti
8 ur
V Severni Makedoniji volijo novega predsednika države
8 ur
Ljudi je premalo, vsi hočejo robote: Yaskawa v Kočevju v tovarno robotov vlaga 32 milijonov evrov
8 ur
Tako stroge bodo lahko omejitve pri Airbnb 3
9 ur
Zakaj Furs ne ponuja več podatkov o prevoženih kilometrih uvoženih vozil in kako lahko do njih pridete sami
9 ur
Kako aprilski evrski PMI vpliva na pričakovanja o obrestnih rezih ECB in kaj govori o nemški recesiji
9 ur
Kaj narediti s stavbo na Litijski? In kaj s TR2? Rešitve so na dlani! 3
9 ur
Hudo dobra živila iz presežkov sadja in zelenjave
9 ur
Izberite pravega borznega posrednika (Oglas)
10 ur
Mesec: Pokojninska reforma bo sprejeta prihodnje leto 5
11 ur
Delo: Nama v roke nemškega sklada
11 ur
Evropski parlament sprejel direktivo o trajnostnih dobavnih verigah 5
12 ur
Stroški energetske krize: koliko stane regulacija cen električne energije, kateri dobavitelji so pobrali največ 1
12 ur
Bo Aleksandra Čeferina po koncu mandata v UEFA zaposlil Sandor Csanyi iz madžarskega OTP? 1

Strani: 1

anon-317028 sporočil: 30.415
[#2642742] 02.03.17 06:09
Odgovori   +    5
Kljub nekaterim komentarjem, da Slovenija sploh ni zadolžena država, nas višina javnega dolga lahko skrbi. Do leta 2008 smo pridelali javni dolg zaradi osamosvojitvenih stroškov. Po letu 2008 je začelo financiranje fiskalnih primanjkljajev. Pred krizo, leta 2008 smo imeli javni dolg v višini okoli 20% BDP in smo bili v dobri kondiciji za zadolževanje, danes pred pričakujočo novo krizo, ki jo napoveduje rast obresti, imamo javni dolg v višini dobrih 80% BDP in smo v slabi dolžniški kondiciji. Spomnimo se, ne dolgo nazaj, 10. 2. 2014 so Finance ob Čuferjevi izdaji dolarskih obveznic pisale: »Glede na včerajšnji tečaj zakladnic to pomeni, da bo Slovenija za petletne obveznice plačevala 4,26-odstotne letne obresti, za desetletne obveznice pa okoli 5,47-odstotne obresti...« Danes je Karel napisal: »Za povečano izdajo obveznic RS76, ki zapadejo leta 2045, pa so vlagatelji januarja zahtevali 2,428-odstotni donos do dospetja«. So »Čuferjevi« časi že tu?

Strani: 1