10/10, hvala

slovenska sodišča so za kurje tatove, tle so zelo hitra in učinkovita 1 na svetu. Zanima me statistika rešenih primerov za ukradene kokoši, avte, tovarne, banke. 1/x

Se strinjam z napisanim, vendar mi nekaj manjka. Če pustimo ob strani pregovorno slovensko preperljivost, ko si soseda skočita v lase, pardon na sodišče, zaradi veje drevesa, ki gleda čez sveto mojo posesti, in našo prepričanost, da mora svet biti urejen po naši meri in ne sosedovi, se moramo vprašati zakaj taka iracionalnost pri zatekanju na sodišča. Ob v članku našeteih razlogih je po moje temu kriva nepredvidljivost sodb, ki jih izrekajo naša sodišča. Skratka naš pravni sistem je nepredvidljiv, v njem ni nobene gotovosti, kar se odraža seveda tudi na gospodarskem področju in slovenski ekonomiji.
Če sem parv sezanajen je Vrhovno sodišče pred nekako dobrim mesecem sprejelo sodbo v zvezi z uveljavitvo neke pravice, ki se po istem, torej nespremenjenem zakonu, spreminja iz leta v leto. Torej neka že pridobljena pravica posameznika, se v novem koledarskem letu izniči. To je povsem nov standard, kije v nasprotju z dosedanjo pravno prakso. Pričakoval bi vik in krik v pravniški srenji, pa ga ni. Zakaj? So se že vsi sprijaznili s takim stanjem? No tole le za primer naše pravne nesigurnosti.
Ko postane prvo neperdvidljivo, torej izid sodbe povsem nepredvidljiv, je v članku navedeno obnašanje ljudi povsem razumljivo.
To se nam žal ne dogaja le v sodstvu, enako je tudi tam, kjer odločajo razni državni organi. Ker se ne morejo odločiti zahtevajo avtentične razlage zakonov od Državnega zbora, namesto, da bi konsistentno sodstvo, predvsem preko Vrhovnega sodišča, postavilo standarde preko svojih sodb. To pričakovati od našega Vrhovnega sododišča je seveda precej preveč.

Z piscem te kolumne se strinjam v tem da sodišča ne obvladuje en človek iz Murgel. Vendar pa če se druščina okrog tega gospoda odloči da je nekdo moteč faktor oz. bo celo škodil njihovim iteresom pa bodo uporabili vsa sredstva da tega pozameznika pohodijo kot cigaretni ogorek! In za takšne primere ima ta združba tudi ustrezne kadre na sodišču!

Dober članek. Da je nekdo sploh omenil odvetnike, ki silijo stranke v sodne spore in vedo, da bo sodišče stranko zavrnilo je odlično. Ne vem zakaj v sporih ne uporabljajo instituta mediacije, ki bi lahko preprečil nadajevanje sodnih postopkov v minornih sporih. Veliko so o tem govoril, storili pa očitno ničesar.

Sodišča niso Jezus, bolj Pilat
--
Hahaha,točno to,sodišča morajo biti Jezus ,ker v trenutnem stanju so samo biznis kot vsak drug in deležni temu primernega spoštovanja.
Stari Čeferin se je zadnjič v neki oddaji "zagovoril",povedal je namreč resnico.Pri sojenju je potrebno upoštevati življenjepis obdolženca in tako pridemo do vzroka,ki je pogojeval dejanje.
Ampak na tej točki vse stoji ali pade,vključno s pravom.Nihče se ni rodil za poštenjakarja ali Barabo,življenje te enostavno izoblikuje v to kar si.
Nobeni družbi do danes še ni uspelo vpostaviti enakih možnosti ,ki bi vodile v fair play.
Od tu naprej bi pa lahko štartali s pravno državo in se nikomur ne bi bilo potrebno sklicevati na civilizacijske vrednote ,ki niso nič drugega kot pridobitniška teorija za eno ali dve generacije,ker potem jih itak vojna izniči.
Torej edina resnica je ta ,da še naprej negujete laž in prevaro,meni jo k sreči ni treba.

"Namesto tega v fundamentalnem prepričanju o svoji resnici le to iščemo na vseh možnih instancah, vključno z Evropskim sodiščem za človekove pravice, pa čeprav imate tam manj kot dva odstotka možnosti za uspeh."

Odstotek možnosti za uspeh je mnogo večji kot dva odstotka.

"Evropsko sodišče za človekove pravice je prejelo že več kot 8400 tožb iz Slovenije, od 323 primerov, o katerih je razsojalo, pa je v kar 304 primerih ugotovilo kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Takšna sodna praksa postavlja Slovenijo na nezavidljivo prvo mesto po številu ugotovljenih kršitev človekovih pravic na prebivalca med 47 državami članicami Sveta Evrope." (Nagovor poslanke Evropskega parlamenta Patricije Šulin na shodu Odbora 2014 pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani, 31. marca 2016)

Ljudje nismo računalniški programi, ampak zapletena bitja. Če bi vedno ravnali razumno, bi bilo življenje suho, prazno, nepotrebno. Odvetniki razumno povečujejo svoje dohodke, kverulanti pa plačujejo za svoja zlobna zadovoljstva ter se kopajo v sovraštvu in občutkih krivice. Očitno to potrebujejo. Mogoče jim pomaga narediti njihova življenja znosna.

Potem so tukaj še sodniki, ki sicer imajo neka politična in druga osebna nagnjenja, vendar so predvsem preračunljivci, kar pomeni, da svoje odločitve včasih prilagajajo besnemu plebsu ali "možiclju", in se izgovarjajo na nižja ali višja sodišča. Primerjava s Pilatom je zelo lucidna.

In kako lahko delovanje pravne države izboljšamo? Za začetek potrebujemo več poštenja pri odvetnikih, idealizma pri sodnikih in strpnosti med državljani.

Ni res, pa je res. Iz odločbe višjega sodišča smo tako pred kratkim izvedeli, da se sodišče ni podrobneje ukvarjalo z očitanimi kršitvami, ki so pripeljale do sodbe presenečenja, ker je »sodba kljub očitanim kršitvam pravilna in ne bi mogla biti drugačna, tudi če bi sodnik pravilno vodil postopek«!!!!????
Več na: www.delo.si/sobotna/...avica.html

Lepo pozdravljam razprave na to temo.

Nasvet Kugy-ja je dobrodošel, ureditev tega bo zmanjšal nepotrebne čakajoče kupe na sodiščih.

Kar se pa tiče števila obravnav v Strasburgu, da ne bom sama izluščevala citatov, bi kar podala tole povezavo www.zurnal24.si/stev...nek-244565


Pohvala tako financam kot avtorju, da te razprave odpirajo.

Vsekakor imamo v Sloveniji krivosodje, ker ni enakih pravnih praks za vse enako. Tudi politične pripadnosti predsvem skrajnim levim strankam je preveč, oziroma tega v sodstvu ne bi smelo biti.

Sodstvo daje na podlagi značilnih sporov med narodom in državno upravo in njenimi institucijami premalo ali nič predllogov za ureditev zakonodaje na podlagi teh izkušenje.

Žal so pa primeri Petrija, bavčar, oprostitev oficirja JLA v prekmurju in še množica podobnih primerov zna za korupcijo in klientelizem v sodstvu. Tudi primer Panjana in množica sodnikov, ki med službo hodijo predavat in sklepajo privatne pogodbe je skrajno vprašljivo. Pa še to, da povojni montirani procesi in usmrtitve niso dobili epiloga je pa čez vse. Ko se pojavi Fišer ali Masleša pred ekranom takoj dobiš asociacijo na pristransko in kompromitirano krivosoodje.

Sodniki bi morali biti zavezani javnemu delu in imeti mandat. Pojem osebne odgovornosti pa v nobeni slovenski instituciji ni uveden in je to rak rana celega sistema.

To, da Avbelj ni več naostren in kritičen do sedanjega sistema me skrbi, ker je očitno podlegel pritiskom in je začel lakirati svoje prejšnje izjave.

Spoštujem avtorja, zelo pametno je (dosedaj) že velikokrat izrazil mnenje, v glavnem sem se lahko le strinjal. Ta komentar pa je preveč podoben reklamam, ki se med branjem portala vsiljujejo, hoče biti tak, da bo več prodal.
Zelo malo je ljudi, ki imajo resen problem, ki ga ne morejo rešiti drugače, kakor na sodišču, ki bi se tega veselili. Počasnost civilnega sodnega reševanja in neučinkovitost takih rešitev daje motivacijo nepoštenim, da se pustijo tožiti, ker imajo celo možnost da zmagajo, če ne zmagajo pa so vsaj pridobili na času.
V kazenskih zadevah običajno udeleženci ne pridejo na sodišče po lastni volji, če niso ravno oškodovanci tožilci ali subsidiarni tožilci po odstopu državnih tožilcev, ki lahko zahtevajo od sodišča (ki sicer ima možnost zavreči absurdne in nemogoče zadeve, če to le hoče) opravljanje preiskovalnih dejanj in vlaganje zasebnih obtožnic, ki praktično nimajo izgledov za uspeh, lahko pa se z njimi šikanira posameznike, naprimer po petindvajsetih letih za domnevni umor po zakonodaji države, ki je ni več in je vmes zakon predvideval najvišjo kazen dvajset let zapora in zastaranje za isto dejanje v petindvajsetih letih).
Morda sem prispevek prebral prehitro, a zdi se mi, da je napisan zelo plitvo in pavšalno. Avtor je pisal že mnogo boljše. Upam, da (je) (ni) to napisal kdo drug pod njegovim imenom?

Zakaj se mali človek množično obrača na sodišče, v povezavi z vprašanjem ali sodišča služijo Murglam in čemu služijo slovenska sodišča, je deplasirano. Tukaj malega človeka ni.
Avbeljev članek izhaja iz napačne predpostavke za njegovo trditev, da slovenska sodišča ne služijo Murglam, da jih ne obvladujejo ugrabitelji države. On svoj zgrešen sklep (prepričanje) skonstruira kar iz dejstva, ki s tem nima nobene povezave: da se celo tisti, ki trdijo drugače, prostovoljno in aktivno (množično?) obračajo na domnevno murgelska sodišča. Se lahko še kam drugam?
A sedaj naj bi bili pa tisti, ki se množično obračajo na sodišča dokaz, da v pravosodju (ali zunaj pravosodja?) obstajajo kontrolni (preprečevalni) mehanizmi, da sodišča ne moremo enačiti z mafijsko strukturo? A potem tudi krivosodja ni, ker mafijske strukture ni? Ne me panat.

Z avtorjem se lahko strinjam v več točkah:
1. Da smo glede odnosa do pravosodja shizofreniki. Po eni strani mu ne zaupamo, po drugi strani pa se precej tožarimo.
2. Da je možnost uspeha v Strasbourgu majhna. Čeprav je to tudi posledica tega, da je sodišče tam zelo obremenjeno in zato bolj nepomembne primere rad hitro zavrže.
3. In da imamo od sodišč nerealna pričakovanja.

Ampak vseeno to ne pomeni, da sodišča delujejo dobro ali da so sodni zaostanki problem tega, da se Slovenci preveč tožimo.

Slovenija je rekorder po številu sodnikov na 100.000 prebivalcev. Se pravi, da tudi če bi bil pripad zadev večji kot v ostalih državah, bi sodniki morali to rešiti v normalnem času. A po podatkih vemo, da temu ni tako.

Slovenski sodniki in celoten represivno-sodni sistem je cepljen na to, da se preganja ljudi za bagatelna dejanja. 70 kriminalistov v akciji, da se potem človeka obsodi na 3 leta zapora zaradi 200 EUR podkupnine. Medtem ko se velikim ribam ne zgodi nič. Še več, zadeva sploh ne pride do točke, ko bi sodišče o njej dokončno odločilo. Ljudje to zaznavajo in zaradi tega se zaupanje v sistem vedno bolj podira. In to upravičeno.

Slovenski sistem, ko imamo v bistvu 4 stopnje sojenja je v svoji osnovi organiziran komično in neracionalno. Zato do dokončnih sodb prihaja po 10, 15 ali celo 20 letih. Ne glede na razsodbo je to nezaslišano. Za svoja dejanja sodniki in tožilci ne odgovarjajo.

Kot sem že omenil, se na sodiščih odvijajo predvsem nepomembne, bagatelne zadeve. Kljub temu prihaja do tega, da so ljudje na prvi stopnji obsojeni že v skoraj 90% primerov. To kaže na to, da so sodišča pristranska in nestrokovna. Ampak v slovenskih Butalah, se ta procent tolmači kot odlično delo tožilstva in policije.

Država je sistem postavila tako, da tudi če pride do neupravičenega odvzema prostosti, ljudje za to niso kompenzirani z ustrezno odškodnino. Človeku recimo neupravičeno vzamejo prostost za 1 leto, na koncu mu pa država da nekaj 100 EUR odškodnine.

V Sloveniji tudi ni neke predvidljivosti postopkov. Imamo recimo Nino Plavšak. Če jo plača en sodišče razsodi v korist osebe za katerega je napisala pravno mnenje. Potem pa jo najame konkurent in sodišče razsodi povsem drugače. Se stališče spremeni za 180 stopinj.

Lahko se strinjamo, da je Janša lunatik, da gre s temi svojimi blodnjami o Murgljah čez vse meje. Po drugi strani pa je v njegovih beseda kljub vsemu kar precej resnice. Če se je po drugi svetovni vojni pobilo, pregnalo ali odpustilo večino pravnikov, ki so izhajali iz neke meščansko-liberalne usmeritve, potem to mora pustiti posledice. Te ljudi so nadomeščali z revolucionarnimi ljudmi, ki niso imeli pojma o pravu ter tudi ne pravega odnosa do prava. In ta čistka se je naredila po sodiščih, tožilstvu in na fakulteti. Zato se tudi ne morem strinjati s trditvijo avtorja članka, da se v kvaliteto teh ljudi ne spuščamo.

Velika večina sodnikov je bodisi šalabajzarjev ali pa celo izrazito pokvarjenih osebkov. Zato ti ljudje tudi ne želijo, da se njihove slike in imena pojavljajo v javnosti. Kar je še en relikt prejšnjih časov. Sodniki se v svojih sodbah velikokrat skrivajo za pravno latovščino, ki je sama sebi namen. Svojih sodb pa v odprti in enakovredni debati niso v stanju braniti. Kar pove vse o njih. Pri nas so sodniki navadni apartčiki, ne pa strokovne osebe.

Če torej povzamem. Ljudje bi se veliko manj tožarili, če bi se sodilo hitro. Če bi jim sodili ljudje, ki bi bili kvalificirani za sojenje in bi bila sodna praksa predvidljiva in vsaj kolikor toliko pravična/logična. Dokler pa sodniki za svoja dejanja ne bodo tudi nosili odgovornosti, se razkrili javnosti in delali hitro, učinkovito in kakovostno, toliko časa se stanje v Sloveniji na tem področju ne bo izboljšalo.

Z piscem prispevka se globoko strinjam in menim, da je izredno dober za razmišljanje in postavljanje vprašanj kako vzrpostaviti pravno državo. Prav tako se strinjam, da določeni v sodstvu izključno delajo v smer kako si zagotoviti službe za naprej. KO so nekateri sogovorniki govorili, da se ljudje tožarijo zaradi neke veje pa pojdimo na področje nesprejetega nepremičnisnkega davka oziroma zakona. Če smo vsaj malo čitali finance ali drug časopis, kakor tudi druge medije smo ob poslušanju izjav uradnikov dobili jaesn podatek, da je za takšno stanje krivda izključno birokracija,saj je vpisovala v javne lisitne malomarne vpise, kateri so posledično povzročili takšno stanje. Vem za priere, kjer sodišče lastne sodbe ne more izvršiti, ker je v preteklosti bilo celo storjeno kriminalno dejanje. Prav tako so prieri, kjer celo sodniki skrivajo dokaze in dosegajo pravnomočnost sodb, katere se kasneje ne morejo izvršiti, saj matetatični jezik ne pozna goljufanja in je potrebno napako opravičiti in jo evidentirati.

Potem pridemo do primera, kjer uradniki v državnih uradih skrivajo dokaze in za nameček še malo po domače vlagajo v spise lisitne, katere prikirvajo dokaze in posledično povzročijo, da se pravni red sesuva na vseh črtah. Ko pa gledamo iz vidika laika se postavlja odgovor, da se takšna praksa počenja zato, da si opravičijo vsi službe in celo so tisti, ki naredij oveč nepravilnosti in kršitev človekovih pravic so nagrajeni v obliki tega, da pridobijo več taks za isti primer. Tukaj prepustim ali je prav ali narobe strokovnjakom. SAmo poglejmo zadnje priere, kjer MINISTRICA, govori eno, uradnik drugo. ZA nameček pa jih še ščiti varuh človekovih pravic. Brali smo, da recimo stara starša nista dala vloge za rejništvo in to je celo navajala Ministrica. Sočasno pa smo videli javno listino iz katere je razvidno, da sta dala vlogo. Če ta primer sedaj ocenimo iz vidika človekovih pravic vidimo, da bodo vsi uradniki naredili vse, da bodo prirkili malomarno delo in neglede na povzročeno škodo.
Skriješ dokaze in potem napotiš človeka na pravdanje in sočasno še ga lažno ožigosaš. Tukaj vidim glavni problem delovanja pravne države.

Če neka oseba stori kriminal in potem skrije dokaze ter te napotijo na sodišče in sočasno skrijejo vsi dokaze je iluzorno pričakovati pravni red. Zato menim, da bi na tej točki morali uvesti t.i. prekinitev zastaranja, če se v drugih posotpkih ugotovi, da je uradnik lagal ali celo ponarejal upravne spise in če je uslužbenec sodišča izvršil neki vpis v neko javno listino in se kasneje ugotovi, da je vpisal lažne podatke.
Sočasno pa oba uradnika suspendirati in zapreti.

Na sodisce hodijo prostovoljno naivni, ki verjamejo v pravico in tisti, ki vedo, da imajo politicno podporo. Prvi hodijo zaman. Ko bodo ti dojeli, kdo ima pravico v svojih rokah, bodo nehali toziti. Neprostovoljno tudi hodijo tisti, ki verjamejo v sodisca, tja pa jih gonijo tisti, ki vedo, da verjamejo zaman. Sodisca, odvetnike, tozilce, pravosodje ima v rokah udba. Vceraj danes jutri. To gospod dobro ve, pa si ne upa zapisati. Ker se mu ne splaca.

>Matej Avbelj je dekan fakultete za državne in evropske študije in izredni profesor za evropsko pravo.>> Žal !

Pustite pravosodje. Za državo gre ! Država pa je zgolj oblast nič drugega ! In za oblast pravijo da ima tri glave;
- zakonodajno,
- sodno,
- izvršno.

In pravijo da živimo "demokracijo", sistem kjer odločajo ljudje - večina. No verjetno s takojšnjim vašim popravkom - posredno preko na volitvah izbranih delagirancov v državni zbor ali občinske svete itd.. In bi tako ta naša oblast; zakonodajna pisala zakone, izvršna vodila to državo skladno z določili zakonov, sodna skbela da se ti upoštevajo. In to bi hkrati bila pravno urejena država. Kar je pravljica vredna Cerarjevih knjig o demokraciji za osnovnošolce in telebane. K dejstvom;
- zakonodajno oblast vsakih nekaj let na volitvah malce premešamo in kaznujemo,
- izvršno bore malo, morda - vlado, občinske svete bo sestavila neka nova stara garnitura narcisov, povzpetnikov, nesposobnežev, ki jim bo glas na volitvah opravičilo za prav vsako neumnost, ki jih uvleljavljajo na svojem mestu oblastnika.
Nič drugega se ne sprememni v tropu tisočev, ki je oblast od najnižjega uradnika do državnih sekretarjev. Vse to bo kadrovano še naprej po sorodstvenih, prijateljskih, ali kriteriju osebnega dobička. Tudi tretji iz sodne veje oblasti na trajnih mandatih, ki tako pravijo "kaj nam pa morete". Zato jim na misel ne pride sojenje po zakonih. Je prijetneje soditi po lastni vesti in koristi in ker so tudi oni oblast si je ne puste omejevati s strani neke zakonodajne oblasti. Zato imamo zakone in sodno prakso v konfliktu, pa "pravno državo" divjega zahoda. Pretiravam kaj ? Dejstva:
Je problem črnograditelstvo ali ni. Je ! Lahko kdorkoli pravi, da zakon ni določal, da je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo. Nihče pri zdravi pameti če le zakon bere. Pa vedar uradniki oblastniki izbrancem črnograditeljem dovoljenja podeljujejo (Jakičem, Turkom, Časarjem) kot odpustek za kršenje zakonodaje. In ker so oblast zanje (te uradnike) kazenski zakonik (prekoračitev pooblastil, ogrožanje varnosti, ...) ne velja. Se skličejo na Upravno sodišče, ki je baje (ker števiko sklepa ne poznajo) odločilo, da je ta nezakonita praksa - zanje zakon. In stotine podobnih primerov, lahko tudi zadnje o odtujevanju otrok. Tako daleč gre.

Mene med tistimi, ki bi še zaupal v sodstvo in državo več ne bo. A tiho ne bom g. profesor.

Komentar izraža stališča avtorja,stališča nas,ki take komentarje beremo pa so v mnogočem različna.V mnogih komentarjih je to lepo argumentirano.
Če ima avtor pošten namen prikaza problema sodišč in klientele je mogoče namerno,mogoče tudi ne,pozabil dodati problem zatohlega vonja nekdanje politike po hodnikih in sobah na Miklošičevi 9.

Da gre res za paradoks, pokaže njegova optimalna rešitev. Zamenjati ljudstvo in njegov kverulantski značaj. Ko se ljudstvo ne bo več tožarilo vse povprek, ne bo več množice primerov na sodiščih, a če ne bo več primerov na sodiščih, tudi sodišč ne bomo več potrebovali.

Neumnost! Ce bi avtor clanka sel malo v tujino ... Avstrija je dovolj dalec, bi ugotovil, da se Avstrijci ravno tako tozarijo, kot Slovenci. TO JE NORMALNO! Menda ne bomo sli spet v srednji vek in se priceli pretepati in pobijati na ulicah? Razlika je samo v tem, da se tozarjenje v AUT ne obesa na velik zvonec, ker sodisca delujejo. V SLO pa ne delujejo. Zakaj? Zato ker vodijo sodisca nesposobni ljudje, ki ostajo na polozajih samo zaradi vez in poznanstev! Kdo je ze predsednik VS? Bolano in skozlano

Solidno.

Kljub vsemu pa opletanje s kverulanstvom in dvojnim paradoksom malce presega okusnost. Ker smo presegli zgodovinske norme, da si vsakdo lahko pravico pridobi sam, je zatekanje na krivosodje pač zgodovinski "civilizacijski" razvoj, ki ga uspešno prodaja ravno pravna stroka. Ljudje v slo niso ravno zelo drugačni od ostalega svetovnega življa, ali so?

V razmislek:
- Če bi pravosodni sistem vključno z normativnim (zakonodajo) resnično deloval konsistentno, bi se verjetno tudi živelj obnašal v skladu s tem in bi bil pripad zadev manjši. Če pa sistem deluje v stilu: "Jožetu zrušit, unmu z elektra in lekarne pa ne, je Franci mal pomutil pri tehničnih, slo bankir pa v lifu še ni pomutil, inšpektor štrafa no-nama no problem, za javni zavod pa u lifu še slišal ni, vrat pa sploh ne najde, ..."
- A znate fiškali res povedat neukemu osebku, ki išče pravico, kdaj naj se umiri in kdaj naj jo res išče in ob temu še podat verjetnst uspeha? Nekoč neznani odvetnik, danes vedno bolj eminenten, je v svoji zgodovini rekel:"Za nas odvetnike velja obligacija prizadevanja, ne obligacija uspeha!" In ko fiškala vprašaš, kakšne so šanse, te pogleda kot tele v nova vrata! Gartner in podobni, še Bole, zna v napovedih povedat tudi verjetnost!
- Glede verjetnosti uspeha na Evropskih pravosodnih instancah, vsaj kar se znanja, napak in ažurnosti slo krivosodja, bi podvomil v 2% uspeha. Še ga. Trstenjak je v eni zmed svojih izjav dejala nekako v stilu, da slo perogrizna stroka nekako ni najbolj napumpana z poznavanjem eropskega normativnega sistema.

Sami ste napisali nekako v stilu, sodišča bi se morala bolj potruditi, da bi jim začeli verjeti :) Da pa smo slo ueber prepirljivci in da iščemo samo svoj prav in da je to razlog neučinkovitosti pravosodnega sitema, pa težko verjamem. Bi bili potrebni šleparji argumentov :)

Če ste prepričani, da slovenska sodišča itak služijo Murglam, vas bo ta prispevek nujno razočaral. Izhaja namreč iz predpostavke, da kljub ugrabitvi slovenske države od hibridnih paraekonomsko-političnih elit v pravosodju še vedno obstaja toliko kontrolnih mehanizmov, da ga ne moremo enačiti z mafijsko strukturo, ki jo obvladujejo ugrabitelji države ali celo en sam možicelj. To verjamem, pravzaprav sem o tem prepričan, saj se celo tisti, ki trdijo drugače, še vedno prostovoljno in aktivno obračajo na prav ta domnevno murglasta sodišča.

Torej je stanje še slabše. Niti Don Corleone, niti Al Capone, ampak vsi mogoči kontrolni mehanizmi, ki se utapljajo v ničevosti lastne birokracije odločajo o usodi naivnih državljanov, ki verjamejo v pravno državo. Rešitev je torej dokončni outsorce dela sodišč in posledično tudi outsource pravne države.

Nisem bral vseh komentarjev, čeprav so mnogi vredni branja, vse pohvale pa Financam in piscu članka za resen razmislek o našem pravosodju. Noben sistem in nobeno pravosodje ni popolno v nobeni državi, vsak sistem pa je možno optimizirati, da daje najboljše možne rezultate in v tem kontekstu vidim možnost razvoja našega pravosodja. Pravosodje niso samo sodišča, so tudi tožilstvo, pravobranilstvo in samo ministrstvo s svojim kadrom, tudi zapori in pazniki v njem. In nazadnje v tem procesu sodeluje tudi naša policija, ki podaja kazenske ovadbe, poročila in drugo. Kdorkoli v tem sistemu zataji, denimo ministrstvo s slabo pripravljeno zakonodajo, z odlašanjem ali zavračanjem popravkov zakonov in predpisov, trpi pravosodje kot celota. Običajno sicer največji madež pade na sodišča, ki so nekako zadnja oziroma tista instanca, ki izdaja sodbe v imenu ljudstva. Problem seveda nastane takrat, kadar te sodbe niso v imenu ljudstva, ampak nekih elit, ki imajo moč in vpliv na postopek sojenja. Ljudstvo samo sicer vrši nek javni pritisk, je pa ta pritisk brez neke prave fizične moči. Nasprotno pa elite oziroma vlada pogosto uporabijo medijski pritisk, diskreditacijo ali neposreden pritisk po hierarhični lestvici navzdol, da dosežejo željeno.

Če bi bilo ljudstvo res tako željno sodnih obračunavanj, potem bi bilo na sodiščih lahko sproženo mnogo ovadb zoper goljufive delodajalce, pa jih je bilo zelo malo, izplen tožnikov pa je še slabši. Pravzaprav je bilo v zadnjih 20 letih storjeno na območju Slovenije toliko krivic, kot jih poprej ni bilo na ozemlju celotne Jugoslavije. Že samo izbrisani so poseben problem, ki kaže na odnos te države do pravosodja in državljanov. In vsaka politična struja ima svoje predsodke in zaničujoč odnos do dela državljanov, zato pa smo kjer smo. Pri nas ni politične odgovornosti, pri nas se raje kaznuje novinarje, ki obelodanijo resnico.

Sodišča pa so poseben problem. Prvič so preveč razdrobljena po celi Sloveniji, kot tudi druge državne ustanove in drugič se sodba praksa razlikuje oziroma se sodi različno v različnih okrajih in kot tretje je preveč zbirokratizirano, postopki so predolgi in preveč se komplicira. Pri nas so bolj zaščiteni krivci kot žrtve. Obrnjeno dokazno breme, kdaj bo to sprejeto?!

Če se vprašamo kaj je namen sodišč, kot je naučeno napisal že avtor, bi raje podal odgovor s perspektive malega človeka. Namen sodišč je vzdrževati status quo, oziroma zatiranje malega kriminala in kaznovanje ljudstva, medtem ko policija, tožilstvo in sodišča niso kos gospodarskemu kriminalu oziroma kriminalu belih ovratnikov kot je že pokazala zgodovina. Ob tem se poraja vprašanje ali je to zaradi nesposobnosti in togosti sistema ali pa sploh ne obstaja interes, da bi se s ustrezno zakonodajo takšen kriminal raje preprečevalo kot zdravilo.

Namreč tudi, če tožilstvo in sodišča kaznujejo kriminal in dosežejo pravico, je bila škoda že storjena in vseh krivic nikoli ni mogoče odpraviti (denimo smrt, trpljenje idr.).

Ne razumem zakaj ni mogoče s spremembami zakonodaje doseči denimo prepoved opravljanje direktorske funkcije, funkcije prokurista in druge vodstvene funcije v katerikoli obliki, prepoved ustanavljanja in vodenja podjetij. In še marsikaj bi se dalo narediti, če bi bil interes politike, pa tega očitno ni. In v tem pogledu so sodišča pač žrtev države...

Zaznana neodvisnost pravosodja v Sloveniji je peta najnižja v EU, ugotavlja Evropska komisija v četrtem pregledu stanja v pravosodju članic EU, objavljenem danes v Bruslju. Slabša je na Slovaškem, v Bolgariji, Italiji in na Hrvaškem.

Je to tako nepomembna novica ali mogoče celo nezaželjena,da jo objavi samo nek periferni in od mnogih zaničevani tednik?