Izbrani forum: Glavni forum

Izbrana tema: članek Kje smrdi pri Darsovem poslu desetletja?

Strani: 1

anon-198668 sporočil: 2.998
[#2587139] 15.03.16 22:51
Odgovori   +    7
Če je to res, dobro vemo kaj sledi. Že tolikokrat videno: pritožba na Državno revizijsko komisijo, razveljavitev razpisa in ista ekipa, isti ljudi napišejo novega, ki upošteva vse ugotovljene prednosti Telekoma in DARSovega dvornega dobavitelja. Konkurenti dvignejo roke in še ena korupcijska zgodba uspešno zaključena.

Bravo Cerar, res hvala za nič.
anon-218201 sporočil: 1.447
[#2587142] 15.03.16 23:06
Odgovori   +    1
Tele pripombe so bolj tako no. Kakšni bombastični naslovi bi bili, če bi najugodnejša ponudba prišla s strani Šeškovega Iskratela.
anon-391350 sporočil: 230
[#2587182] 16.03.16 09:34
Odgovori   +    3
Kako to, da Janša ni spet kriv za rabote "naših"?
anon-244484 sporočil: 3.467
[#2587208] 16.03.16 11:03
Odgovori   +    3
"Kje smrdi pri Darsovem poslu desetletja?"

Le kje pri tem, poslu ne smrdi.

Med vsemi ponudniki je le eden, ki ponuja cestninjenje v prostem prometnem toku (Za Slovake ne vem - je že dolgo, kar sem bil tam). Italija ima zaprt cestninski sistem (preverjeno včeraj).

Torej: imamo 3 idejne projekte in enega, ki deluje tudi v praksi. Hec je, da je najnižji ponudnik dobil vseh 30% točk, ki so bile na voljo za tehnično rešitev. V reštivi trafik dizajna manjka samo še to, da bodo po cestah tovornjaki vozili zelo varno in to z hitrostjo 200 km/h, da bodo pri tem porabili samo 1l/100km goriva in se v primeru nevarnosti ustavili v 10 m. Papir prenese vse.

Dejstvo je, da avstrijci poberejo za več kot 200.000EUR/km cestnine na leto v tovornem prometu več, kot pa DARS (vir: časnik Finance). Pri 700 km avtocest to pomeni 140.000.000 EUR (140 milijonov!!!!) na leto premalo pobranih cestnin.
Razlike med Avstrijo in Slovenijo:
- cestnina je v Sloveniji z 5% nižja kot pa v Avstriji (Vir: spletne strani DARS in ASFINAG)
- V Sloveniji je tovorno vozilo vse nad 3,5 t, v Avstriji vse nad 7t (Slovenci cestninimo več vozil, kar BI MORALO pomeniti tudi višje prihodke)

Če bi bili pri DARS-u normalni, bi uvedli delujočo rešitev, ki bi jo plačali samo z več pobranimi cestninami. In to bi lahko že davno naredili. V zadnjih petih letih smo DAVKOPLAČEVALCI izgubili 700.000.000 EUR, ker pri DARS-u vse smrdi- o elektronskem cestninjenju se pogovarjamo že krepko več kot 6 let.

Najboilje bi bilo, da bi na enem mestu zbrali vse sedanje in pretekle odločevalce v DARS-u in na njih naložili celotno protihrupno ograjo. Pa naj si jo nekam odnesejo.


...Matija Gubec press...
nezbise sporočil: 16
[#2610656] 02.08.16 17:00 · odgovor na: anon-198668 (#2587139)
Odgovori   +    0
Gospodje pri darsu, po mojem niso dovolj analizirali, kateri sistem cestninjenja ima in bo imel prednost pri cestninjenju. Ko dobimo v EU satelitski sistem Galileo, bo imelo prednost satelitsko cestbinjenje. V to sem globoko prepričan. Na te prednosti so pozabili?
Nekaj prednosti iz mojega Elaborata iz leta 2008, skupaj 20 strani.

2. Cilji satelitskega cestninjenja (SC) in nadgradnja Sistema:

2.1 Pravično plačevanje cestnine na celotnem cestnem omrežju

Evropska direktiva 2004/52/ES pravi: »Plačaj toliko, kolikor voziš«. SC omogoča, dovoljuje in zagotavlja, da se realizira evropska direktiva, ki vodi k realnemu plačevanju po prevoženih kilometrov. Poravnava obveznosti iz naslova letnega povračila za uporabo cest (kratko cestnina), ki ga vozniki plačujemo ob vsakoletni registraciji vozila, tudi ni v skladu z »Plačaj toliko, kolikor voziš« Mnogi starejši vozniki predvsem vdove upokojenke, plačajo cestnino za vozilo 50 % več kot stane letna vinjeta. Mnoge prevozijo le do 500 km. Torej voziš nič plačaj nič, ne drži. Ta sistem bo potrebno primerno bolj pravično dodelati. Rešitev za nastalo rešuje Sistem, ki sledi in upošteva: »Plačaj toliko, kolikor voziš«.
Po podatkih iz 2007 imamo v Sloveniji 504 km AC in 106 km priključkov na AC, 74 km HC in 27 km priključkov na HC, 940 km G (glavnih) cest, od tega 482 I reda in 466 II reda, 4363 km R (regionalnih) cest, od tega je 935 km I reda, 1223 km II reda in 2205 km III reda, 637 turističnih cest, Regionalne turistične ceste 596 km, Občinske ceste 32.233, Lokalne ceste LC 11.486 km, Glavne mestne ceste LG 116 km, Izbirne mestne ceste LZ 716 km, Mestne krajevne ceste LK 1.545 km, Javne poti JP 18.713 km, Javne poti za kolesarje 53 km.
Za motorni promet so tako v glavnem predvidene AC in HC 600 km, G, R, RT, LG, LZ in LK 8.244 km, tudi na večini občinskih cest (32.233 km) se odvija motorni promet.
Iz tega sledi zaključek, da pravično plačevanje cestnine (vseh državnih cest) omogoča le satelitski sistem, ki omogoča pravično plačevanje cestnin in ostalih prometnih uslug po celotnem cestnem omrežju v Sloveniji in pozneje po EU.
2.2 Možnost samodejnega plačevanja vseh cestnih uslug in glob

SC s Sistemom omogoča zraven plačevanja cestnin in ostalih prometnih cestnih uslug kot so parkiranje, tuneli, mostovi, prelazi, trajekti, globe…Vse finančne transakcije se vršijo samodejno vse do osebnega transakcijskega računa voznika. Finančno poslovanje se vrši tajno v smislu varovanja osebnih podatkov.

2.3 Prilagodljivost (fleksibilnost) Sistema

SC s Sistemom omogoča plačevanja različne višine finančne pristojbine, ki se nanašajo na krajevno, časovno in različnost vozil po hrupu, masi in onesnaževanju okolja. To pomeni, da določena mesta, deli mesta, naselja, turistični kraji, spalna naselja, bolnice, narodni parki…se z zakoni in uredbami določijo višine plačljivih pristojbin, ki se časovno in krajevno lahko dnevno menjajo oziroma določijo različne višine pristojbin na določenem kraju in času. V vsakem primeru Sistem opozori voznika, da je zapeljal v področje (določene mestne ulice, bolnišnice…), kjer so v tem času višje ali občutno višje finančne dajatve za prevoženo pot.

2.4 Prednosti satelitskega cestninjenja

SC ne rabi gradnje dragih in neestetskih portalov nad cestišči, ki se rabi pri mikrovalovnem cestninjenju (MC) na katerega se namešča elektronska oprema. Portali morajo biti opremljeni z zaščitnimi lestvami, pohodnimi podesti in zaščitnimi ograjami za varen dostop vzdrževalcev ki morajo biti nameščena na vsakem vstopu in izstopu na cesto in na vsakih nekaj kilometrov. Teh vstopov in izstopov je nekaj deset tisoč v Sloveniji. Ne rabi razvod energijskih vodov (električnih in telefonskih vodov) nad portali do elektronike. SC s Sistemom omogoča komuniciranje v smislu pravočasne informacije o razmerah na cesti po kateri se vrši promet…SC opozarja v vsakem času voznika med vožnjo na napake, neprevidnosti, prekrške in po nekajkratnem opozorilu, če voznik ne upošteva opozoril, Sistem samodejno ukrepa v skladu z veljavno (dopolnjeno) zakonodajo.

2.5 Večja ekološka in prometne varnost

Pomembna in važna pridobitev SC je opisana že v poglavju 1.1 in 1.2, ki je neprecenljive vrednosti na področju ekološke in prometne varnosti.

Strani: 1