Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Nesvobodna Slovenija
Strani: 1
sporočil: 32
Excellent!
Podrobna raziskava Fraserjevega indeksa ekonomskega svobode je dovolj zanesljiv kazalec dejanske stopnje ekonomske svobode v državah po svetu. Obenem bi opozoril še na DoingBusiness, ki ga vsako leto izdaja Svetovna Banka (WB) in je po anketah sledeč eden izmed bolj pogosto uporabljenih meril pri odločanju vlagateljev za investicije v določenih okoljih.
www.doingbusiness.org
Sam si upam trditi, da je stanje ekonomske svobode v Sloveniji zares katastrofalno ter da se izboljšuje prej po polžje kot pa hitro, dinamično in odzivno. Vloga države in politično kadrovanje v gospodarstvu sta poleg izjemno šibkih mehanizmov pravne države največja sramota vseh vlad v SLO doslej. Če malce bolj podrobno vpogledamo v Fraserjev indeks, oz. v podindeks komponent in delovanja pravne države vidimo, da je bila indeksirana (Fraser Methodology) učinkovitost sodišč pri reševanju sodnih sporov in pri pravni zaščiti investitorjev leta 2000 in 2001 na skoraj enaki ravni kot leta 1985, z res minimalnim odstopanjem.
Nadalje bi izpostavil izredno tog in reguliran trg dela, kar se kaže v izjemno oteženih pogojih za najemanje in odpuščanje delavcev v gospodarstvu. Po drugi strani pa posameznike z največjim potencialom za rast podjetij obremenjuje nadpovprečno visoka marginalna davčna stopnja na osebni dohodek, kar samo neprožnost trga dela zgolj povečuje, odzivnost podjetij na tehnološko inoviranje pa dolgoročno povsem zreducira. DoingBusiness nas na tem primerja z najbolj restriktivnimi okolji kar se tiče zaposlovanja in (ne)dinamičnosti trga dela.
Med drugim imamo po Fraserjevi metodologiji največjo javno upravo na svetu po deležu izdatkov iz BDP za njeno delovanje. Poleg problema velikosti, ki dosega sorazmerno visoko stopnjo relevantnosti, pa javno upravo v SLO muči še njena neučinkovitost. Tanzi, Schuknecht in Alfonso so v fenomenalni študiji "Public Sector Efficiency: Evidence from New Member States" na primeru novih članic EU pokazali, da ima Sloveniji glede na vloženi input najmanj učinkovit zdravstveni sistem, ki deluje po t.i. "PAYG" (pay-as-you-go) sistemu. Za tiste bolj radovedne: po učinkovitosti javnega zdravstva prevladuje Singapur.
Po drugi strani nas GEM vsako leto opozarja na to, da imamo izredno majhen delež posameznikov, ki se po študiju odločajo za pot inovativnega podjetništva. Po moje je glavni razlog za to v preobsežnem deležu javnega šolstva, ki v esenci proizvaja funkcionalno in ekonomsko nepismene državljane. Druga stvar so administrativne bariere in birokratske ovire pri vstopu na trg, na kar pa se največkrat veže tudi slaba zaščita vlagateljev in podjetnikov pri vstopu na trg. Tretji razlog, sicer malce tvegano rečen pa so t.i. neformalne institucije, čigar vprašanje raje prepustimo etikom.
Kot primer: IMD je leta 2003 vključeval tudi podindeks "Financial and Economic Literacy" v osnovnih in srednjih šolah. V vrh so uvrstili Islandci in Korejci. Slovenija se je med 60 državami zajetih v raziskavo na tem področju uvrstila na "reci in piši" 57. mesto ob bok Argentini, za Poljsko ter pred Indonezijo in Venezuelo.
T.i. skandinavski model razvoja je zelo nedefinirana reč. Moramo vedeti, da se razvojni koncepti skandinavskih ekonomij izjemno razlikujejo. Obstajajo velike razlike med Švedsko in Finsko. Švedska npr. na leto vloži blizu 9 milijard USD za raziskave in razvoj, medtem ko so jedro finskega tehnološkega fenomena prav t.i. "technology parks" kjer so mehanizmi prenosa znanja med instituti in gospodarstvom na dosegu v vsakem trenutku. Neglede na več kot očiten socialni inženiring skandinavskih držav pa pri njih občudjem kako majhen je delež državne lastnine v gospodarstvu in kako uveljavljanje pogodb na sodišču poteka gladko in brez zapletov.
Menim, da brez trdnega delovanja pravne države Slovenija nikoli ne bo stimulativno poslovno okolje oz. kot bi rekli pri Heritagu "free economy". Nadalje je potrebno omogočiti in izvesti hitro tehnološko prestrukturiranje gospodastva (namesto radodarnih subvencij) v smeri doseganja večjih stopenj rasti in konkuriranja na globalnih kompetitivnih trgih.
Pravna država, funkcioniranje njenih ustanov in dobro definirane lastninske pravice so ključni mehanizem pri delovanju svobodnega in konkurenčnega poslovnega okolja. Brez umika države in radikalne reforme trga dela in predvsem izobraževalnega sistema (ki je ključen za funkcionalno pismenost in dolgoročno globalno konkurenčnost) pa bodo posledice podalpskega veseljačenja triumfov gnilega ekonomskega patriotizma v nekem pozabljenem in zatohlem getu nepredstavljive.
MF
Podrobna raziskava Fraserjevega indeksa ekonomskega svobode je dovolj zanesljiv kazalec dejanske stopnje ekonomske svobode v državah po svetu. Obenem bi opozoril še na DoingBusiness, ki ga vsako leto izdaja Svetovna Banka (WB) in je po anketah sledeč eden izmed bolj pogosto uporabljenih meril pri odločanju vlagateljev za investicije v določenih okoljih.
www.doingbusiness.org
Sam si upam trditi, da je stanje ekonomske svobode v Sloveniji zares katastrofalno ter da se izboljšuje prej po polžje kot pa hitro, dinamično in odzivno. Vloga države in politično kadrovanje v gospodarstvu sta poleg izjemno šibkih mehanizmov pravne države največja sramota vseh vlad v SLO doslej. Če malce bolj podrobno vpogledamo v Fraserjev indeks, oz. v podindeks komponent in delovanja pravne države vidimo, da je bila indeksirana (Fraser Methodology) učinkovitost sodišč pri reševanju sodnih sporov in pri pravni zaščiti investitorjev leta 2000 in 2001 na skoraj enaki ravni kot leta 1985, z res minimalnim odstopanjem.
Nadalje bi izpostavil izredno tog in reguliran trg dela, kar se kaže v izjemno oteženih pogojih za najemanje in odpuščanje delavcev v gospodarstvu. Po drugi strani pa posameznike z največjim potencialom za rast podjetij obremenjuje nadpovprečno visoka marginalna davčna stopnja na osebni dohodek, kar samo neprožnost trga dela zgolj povečuje, odzivnost podjetij na tehnološko inoviranje pa dolgoročno povsem zreducira. DoingBusiness nas na tem primerja z najbolj restriktivnimi okolji kar se tiče zaposlovanja in (ne)dinamičnosti trga dela.
Med drugim imamo po Fraserjevi metodologiji največjo javno upravo na svetu po deležu izdatkov iz BDP za njeno delovanje. Poleg problema velikosti, ki dosega sorazmerno visoko stopnjo relevantnosti, pa javno upravo v SLO muči še njena neučinkovitost. Tanzi, Schuknecht in Alfonso so v fenomenalni študiji "Public Sector Efficiency: Evidence from New Member States" na primeru novih članic EU pokazali, da ima Sloveniji glede na vloženi input najmanj učinkovit zdravstveni sistem, ki deluje po t.i. "PAYG" (pay-as-you-go) sistemu. Za tiste bolj radovedne: po učinkovitosti javnega zdravstva prevladuje Singapur.
Po drugi strani nas GEM vsako leto opozarja na to, da imamo izredno majhen delež posameznikov, ki se po študiju odločajo za pot inovativnega podjetništva. Po moje je glavni razlog za to v preobsežnem deležu javnega šolstva, ki v esenci proizvaja funkcionalno in ekonomsko nepismene državljane. Druga stvar so administrativne bariere in birokratske ovire pri vstopu na trg, na kar pa se največkrat veže tudi slaba zaščita vlagateljev in podjetnikov pri vstopu na trg. Tretji razlog, sicer malce tvegano rečen pa so t.i. neformalne institucije, čigar vprašanje raje prepustimo etikom.
Kot primer: IMD je leta 2003 vključeval tudi podindeks "Financial and Economic Literacy" v osnovnih in srednjih šolah. V vrh so uvrstili Islandci in Korejci. Slovenija se je med 60 državami zajetih v raziskavo na tem področju uvrstila na "reci in piši" 57. mesto ob bok Argentini, za Poljsko ter pred Indonezijo in Venezuelo.
T.i. skandinavski model razvoja je zelo nedefinirana reč. Moramo vedeti, da se razvojni koncepti skandinavskih ekonomij izjemno razlikujejo. Obstajajo velike razlike med Švedsko in Finsko. Švedska npr. na leto vloži blizu 9 milijard USD za raziskave in razvoj, medtem ko so jedro finskega tehnološkega fenomena prav t.i. "technology parks" kjer so mehanizmi prenosa znanja med instituti in gospodarstvom na dosegu v vsakem trenutku. Neglede na več kot očiten socialni inženiring skandinavskih držav pa pri njih občudjem kako majhen je delež državne lastnine v gospodarstvu in kako uveljavljanje pogodb na sodišču poteka gladko in brez zapletov.
Menim, da brez trdnega delovanja pravne države Slovenija nikoli ne bo stimulativno poslovno okolje oz. kot bi rekli pri Heritagu "free economy". Nadalje je potrebno omogočiti in izvesti hitro tehnološko prestrukturiranje gospodastva (namesto radodarnih subvencij) v smeri doseganja večjih stopenj rasti in konkuriranja na globalnih kompetitivnih trgih.
Pravna država, funkcioniranje njenih ustanov in dobro definirane lastninske pravice so ključni mehanizem pri delovanju svobodnega in konkurenčnega poslovnega okolja. Brez umika države in radikalne reforme trga dela in predvsem izobraževalnega sistema (ki je ključen za funkcionalno pismenost in dolgoročno globalno konkurenčnost) pa bodo posledice podalpskega veseljačenja triumfov gnilega ekonomskega patriotizma v nekem pozabljenem in zatohlem getu nepredstavljive.
MF
sporočil: 3.657
0219K21 wrote:
tstih, is this really you?
Mocno dvomim na osnovi blog prispevkov!
LP MMM
sporočil: 1.033
Vsi kazalci jasno kažejo, da pri nas še vedno vladajo vse prvine
socialističnega družbenega eksperimenta - vsiljena enakost,
prednost prerazdeljevanja pred proizvodnjo in pretirani
normativizem z odstonostjo odgovornosti - vključno z vsemi svojimi
posledicami.
Za časa LDS vlad se ni naredilo nič, da bi se te prvine odpravile, izvedli so se le najnujnejši popravki, da bi prikazali lepšo sliko pred tujci, sicer pa je bil čas namenjen prerazdeljevanju "našega" bogastva v našega. V zadnjih dveh letih se slika popravlja, za nekatere prepočasi, za nekatere prehitro. Ključno vprašanje po mojem je, kakšna naj bo hitrost odpiranja (ali osvobajanja) našega družbenega okolja: če bo prepočasna, nas bo svetovni gospodarski razvoj pohodil, če bo prehitra, se bo zgodila kontrareforma (Kacin, Semolič et co.) in nas bo razvoj spet pohodil.
Za časa LDS vlad se ni naredilo nič, da bi se te prvine odpravile, izvedli so se le najnujnejši popravki, da bi prikazali lepšo sliko pred tujci, sicer pa je bil čas namenjen prerazdeljevanju "našega" bogastva v našega. V zadnjih dveh letih se slika popravlja, za nekatere prepočasi, za nekatere prehitro. Ključno vprašanje po mojem je, kakšna naj bo hitrost odpiranja (ali osvobajanja) našega družbenega okolja: če bo prepočasna, nas bo svetovni gospodarski razvoj pohodil, če bo prehitra, se bo zgodila kontrareforma (Kacin, Semolič et co.) in nas bo razvoj spet pohodil.
sporočil: 10.519
Odlično napisano! Sicer se tema ponavlja, ampak nikoli ni preveč,
ker se zelo počasi koga kaj prime.
Tole je pa še posebej pomembno (včerjšnja TARČA na TVS):
"Za preboj med ekonomsko svobodnejše države bi morali izboljšati zlasti delovanje ustanov pravne države, ki so po mnenju raziskovalcev inštituta Fraser osrednji dejavnik ekonomske svobode in civilne družbe. Slovenija bo resnično ekonomsko svobodna država šele, ko bo postala tudi pravna država."
Torej:
-Znižanje obdavčitve plač, posebej mejnih stopenj - se počasi izboljšuje
-Umik države iz gospodarstva - pripravlja se vsaj teren, ko bo vse težje iti nazaj (kotacija TLSG na borzi, prodaje deležve KADa in SODa, pa četudi včasih nepregledno)
-Pravna država - ne vidim izboljšanja, se pa Šturm trudi, ampak tretja veja oblasti je toliko neodvisna, da se komunizem ohranja (bolj kot drugod) kljub spremembam na volitvah
Stanislav Kovač je kolumnist
Tole je pa še posebej pomembno (včerjšnja TARČA na TVS):
"Za preboj med ekonomsko svobodnejše države bi morali izboljšati zlasti delovanje ustanov pravne države, ki so po mnenju raziskovalcev inštituta Fraser osrednji dejavnik ekonomske svobode in civilne družbe. Slovenija bo resnično ekonomsko svobodna država šele, ko bo postala tudi pravna država."
Torej:
-Znižanje obdavčitve plač, posebej mejnih stopenj - se počasi izboljšuje
-Umik države iz gospodarstva - pripravlja se vsaj teren, ko bo vse težje iti nazaj (kotacija TLSG na borzi, prodaje deležve KADa in SODa, pa četudi včasih nepregledno)
-Pravna država - ne vidim izboljšanja, se pa Šturm trudi, ampak tretja veja oblasti je toliko neodvisna, da se komunizem ohranja (bolj kot drugod) kljub spremembam na volitvah
Stanislav Kovač je kolumnist
sporočil: 10.519
To je pa zelo resnično. Realnost je pač taka. Še veseli smo lahko,
če se ozremo po okolici. Glede na ekonomsko nesvobodo (država v
gospodarstvu, nepravna država, slaba povezava univerz in
gospodarstva...) imamo še velike rezerve, pa že sedaj nam niti ne
gre slabo.
sporočil: 353
0219K21 wrote:
tstih, is this really you?
Itak so kloni, ki v nedogled trajbajo jedno te isto, tako da ni mogoče vedet kdo trenutno nabija zrabljeno ploščo.
sporočil: 8.543
kakorkoli že, s pomočjo večih nickov poizkušajo dvigati
številčnost lastnih vernikov.
sporočil: 17.846
MiltonFriedman wrote:
No this is not tstih. This is MiltonFriedman.
Lp
MF
Do tell.. Do you share the same physical body?
Strani: 1
