Razlog je enostaven, reče se mu korupcija. Kot avtor pravilno ugotavlja, softversko podjetje se mora prvo uveljaviti na domačem trgu, na naše domačem trgu pa vlada korupcija, ne kakovost. Kako naj se softverska hiša, v panogi ki temelji na odličnosti, razvije na trgu kjer vlada korupcija? To je nemogoče, in prav Slovenija je dokaz.

Ilustriral bom trditev na programske izdeliku, ki ga država uporablja za vodenje EU sredstev. Pri nakupu je bila zavrnjena odlična rešitev, ki je stala cca 1,5 mio evrov, ker naj bi bila predraga. Namesto tega smo kupili cenejšo domačo varijanto, ki zelo slabo deluje in za to v zadnjih desetih letih plačali 10 mio evrov na anekse in dopolnitve. To je učinek korupcije. Zaradi korupcije raje plačamo 10 mio za slabo rešitev, kot pa 1,5 mio za dobro ... kako naj se potem razvija dober softver? Nemogoče.

Seveda se da, toda premik v glavah in v praksi je očitno silno težko narediti. Dober primer je informatizacija pravosodja. Začne se že pri študentariji, potem pa nadaljuje s tipkanjem,.., sodnimi zaostanki,...
Pa bi se dalo zrasti, tako generično, kot akvizicijsko...

Malo nerodno je če o tem govori ravno tisti, ki enostavno ne razume, kaj so dobre programske rešitve in kaj se je v zadnjih 10 letih na tem področju spremenilo. Rešitev, ki jo proizvaja njegova firma je namenjena samo temu, da obira svoje naročnike, dobri inženirji pa mu uhajajo, kar pa sam najbolje ve zakaj, ali kar je še huje sploh se ne zaveda kako nezdravo okolje ustvarja. Popolnoma dovolj imam nakaldalcev, ki se razumejo na vse, pred svojim pragom pa ne znajo ali nočejo pospraviti.

Se pa lahko strinjam v enem delu, ki se ga je bežno dotaknil, in to je tisti del z dvornimi programerji in naročniki, ki se nočejo prilagoditi modernemu organizacijskemu načinu in od svojih dvornih programerjev zahtevajo prilagoditve, tako da je vse tako kot je bilo, samo da ni potrebno narediti kake spremembe, na žalost se Slovenci nismo pripravljeni spremeniti v ničemer. Posledično temu, tapkamo na mestu in slavimo status quo.

Avtor dela klasicno napako informatikov, ki softver enacijo z informatiko. Za en smartphone je ze brez dodatnih aplikacij verjetno potrebno veliko vec vrstic kode, kot pa za eno informacijsko resitev, kot jo prodaja Datalab.

Po malem bo to veljalo se za vas avto, internetni modem, sesalec...

Tako kot na vsakem trgu programske opreme lahko tudi na slovenskem ločimo dva glavna tipa razvoja programske opreme, ki ju v tem besedilu poimenujem kot obrtniško programje (napisano za določen trg uporabnikov, ki tudi financira razvoj) ter industrijsko programje (kjer podjetje vlaga samo v razvoj in tudi trženje oziroma prodajo izdelka ali storitve, uporabniki pa večinoma na začetku niso znani).

Na industrijsko programiranje, razen v kakšnih nišnih produktih, lahko kar pozabimo. Tako da ostane obrtniško, ki pa je vezano na slovensko okolje. Morda bi kakšno posrečeno rešitev lahko prodali tudi še naprej, samo je treba razmišljati malo bolj globalno, takšnega razmišljanja pa pri nas ni v izobilju, tako kot tudi denarja ne. Namreč večina manjših provajderjev diha na škrge, so neposredno odvisni od naročil, ni možnosti da bi delali nek projekt na zalogo in za izvoz.

Bal sem se - da bo avtor primer outfit 7 namenoma ali pomotoma spregledal.
Glej, glej zlomka. A tam je inženiring še v slo & še kje kot narekuje 24h/dan dostopnost in servis. Lastništvo pa je odplavalo na varno v Sredozemlje in najbrž še kam. Tantrična joga lastnikov na morskih pečinah ni zamenljiva rob aza npr. za futranje državnega aparata, ki je sposoben požreti celo galaktično črno luknjo. Naša post tranzicijska državca bo imela predvsem hudega prepitega mačka še vsaj 30 let. Med tem bodo outfitovci imeli svojega virtualnega - a profitabilnega brez glavobola.

Problem razvoja software-a v Sloveniji je večplasten. Prvi problem je zaprtost in egocentričnost Slovencev, vsak misli, da bo sam napravil najboljši software na svetu in ne potrebuje sodelovanja z ostalimi razvijalci. Drugi problem so prenizke plače, na Štajerskem še komaj lahko najdete kakšnega resnega programerja, več ali manj jih je šla večina v Avstrijo, kjer dobijo vsaj 50% večjo neto plačo. Tretji problem je pomanjkanje zdravih naročnikov za projekte, večinoma so večji projekti financirani samo s strani države, kjer so postavljeni nemogoči pogoji za sodelovanje (korupcija). Četrti problem, ki je hkrati tudi rešitev istega, je odprtost svetovnega trga, kjer zadnja leto vse bolj iščejo rešitev posamezniki in firme, ki ne morejo preživeti v slovenskem okolju.

Za slovensko sceno bi bila rešitev razpis kakšnega večjega odprtokodnega projekta za FURS, DURS, ... , v katerega bi se lahko vključilo večje število manjših podjetij, ki bi prevzelo izvedbo posameznih delov. Tako bi manjša podjetja in posamezniki dobili denar za preživetje, izpopolnilo svoje tehnološko in organizacijsko znanje, reference, država pa dobila cenejšo izvedbo in odprtokodno rešitev.

Kar se tiče Datalaba, jih je potrebno razumeti, da imajo izdelek, ki je tehnološko vezan na tehnologije izpred 15-20 let in ga bo zelo težko nadgraditi v kakšno sodobno spletno - mobilno varianto, s par milijoni vrstic kode je že vzdrževanje obstoječega stanja umetnost.