"Lotimo se tega čim prej, da nam tempa ne bodo narekovali drugi."

:-), ga že.
Sicer pa je to dober animir članek. Seveda so kartice šele začetek, potem pa se gre kdo ima večjega, limit mislim.
Dejstvo je, da ljudje s karticami nimajo občutka, da imajo v rokah denar bank. Kredit s katerim kupujejo. Brskanje po trgovinah lahko mirne duše primerjamo z brskanjem po smetiščih. Odvisnost od brskanja škoduje v obeh primerih. Brskanje ima človek očitno v genih. Lep dan.

Dobrodošel v klubu! To govorim že desetletja, pa me jara gospoda debelo gleda...
Imam priložnost opazovati skupinico revnih romskih otrok med razvajenci potrošniških hohštaplerjev...koliko več truda morajo vložiti za vsako malenkost, koliko težje je njim pridobivati znanje in se uveljaviti z svojimi kvalitetami, okolje jih zavrača... pa se borijo in napredujejo in držim pesti za njih...

Na ta način, kot je opisano v članku, s karticami in podobnim, se potem rojevajo razni razvajeni Jurčki....

Za začetek si bo treba priznati, da rast ni neomejena. Sicer pa se popolnoma strinjam z zapisanim, le to, da bomo mi sami lahko spremenili svet ne verjamem. res je, da mora vsak začeti pri sebi, vendar to ne bo zadostovalo. Spremeniti bo treba marsikaj v zavesti ljudi in ta zavest se oblikuje preko izobraževalnega sistema, preko medijev, preko družine, ki mora funkcionirati. Svet se trenutno vrti ravno v obratno smer, razpad vrednot, razgradnja institucije družine, medijsko poneumljanje, diktat kapitala preko PR in intelektualni poden mnenjskih voditeljev. Ko ljudje, vsaj nekateri, končno dojamejo, da je treba živeti zdravo, ekološko itd., jim začnejo prodajati eko izdelke, bio navlako, zelene proizvode, ki jih prav tako ne potrebujejo in krog se zavrti znova.

Prezadolženi so posamezniki, gospodinjstva, podjetja, država, Evropa in velik del sveta. In ko je nekdo zadolžen, ga je strah, je ranljiv. Tisti, ki imajo moč, si ga zato laže podredijo. Je vse to le naključje? Zanimivo je poslušati teze, da naj bi bilo vse skupaj dobro načrtovano. Najprej množicam zmečimo denar, da bodo brezskrbno živeli, potem pa po njih. In takrat je konec neodvisnosti.

Vprašanje, če je bilo okoli tega treba kaj načrtovati. Je prelahko. Dandanašnji denarja še tiskati ni treba več. Interes za to pa obstaja vedno. Osebno sem doživel celo to, da me je bivši šef pregovarjal, da naj vzamem kredit in kupim boljši avto. Verjetno se mu je zdelo, da sem malo preveč svojeglav in neodvisen.

Zelo res.
Poglejte kake telefone ime mularija - če nimaš enega top modelov si luzer.
Starši ki to financirajo ne delajo nič dobrega za otroke.

To je res, je pa težko. Otroci potrebujejo čas, ki ga pa starši nimajo. Pehajo se za več denarja, da lahko kupijo več stvari in se z njimi odkupijo, ker nimajo časa za otroke. In krog se zapre.

"Vsi moramo stopiti stopničko nižje in porabljati denar za tiste stvari, ki jih dejansko potrebujemo,"

Velika napaka je v besedi "vsi". Klasično vsegliharstvo.:)
Poznam precej ljudi, ki denar porabljajo v skladu s svojimi zmožnostmi. Vključno z mano. Tudi na tem forumu jih ne manjka.

Razpoznaj učitelje v svoji bližini,
odkrivaj, neguj, brusi se, v vrlini !

Sodražan

Odličen komentar! Začeti je treba pri sebi, se popolnoma strinjam in počasi bomo prilezli na zeleno vejo. Nekateri se tolažijo, da je za premik v glavah potreben določen čas, jaz pa pravim, da je za to potreben le trenutek.

Se strinjam in tudi sam poskušam vzgajati tako. Se pa zavedam, da dejansko to ni dobro za naš potrošniški sistem, saj je glavni motor gospodarske rasti ravno čedalje večja poraba in ustvarjanje umetnih potreb ljudem. Na ta način ljudi pripraviš do tega da delajo več in trošijo več in vedno so na robu plačilne sposobnosti. Se mi zdi, da je to bistvo tega modernega mehkega suženjstva. Sem pa tudi mnenja, da je to tudi edini način da ljudi držiš kolikor toliko na vajetih, ker če mase ljudi nimajo kaj za delat, sledi pizdarija. Vedno je bilo tako.

Super. Fajn prebrat kaj takega in potem še kup komentarjev, ker včasih je dobro vedet, da nisi popolnoma v manjšini. :) Imela sem v življenju en kredit in pa enkrat malce povečan limit. Šola je bila zame več kot dovolj poučna, da se zdaj temu popolnoma izognem. V trgovine mi je pa zmeri bolj muka it in dejansko hodim le še po tisto kar je najbolj nujno. Če bi ljudje malce manj dali na materialne stvari, bi bili veliko bolj srečni. Mogoče bi jih tudi več v življenju delalo res tisto, kar jih veseli in ne bi hodili samo v službo, ki je vedno manj plačana, zahteva vedno več, ima vedno daljši delovnik, kar posledično vodi v vedno manj časa zase in za otroke. Res zgleda kot začaran krog, samo se ga da prekinit.

Ni še prepozno ... upam ...

jap, biti odgovoren starš je v dandanašnji poplavi bebcev z otroki težavna reč...

lpA

a potem je vsa ta kriza kao navidezna, se samo delamo, da je, če se kupuje tako razkošno???

ali vse to velja samo za javni sektor???