Odkup obveznic z diskontom pred njihovo zapadlostjo je normalna stvar. Pri podrejenih obveznicah pa je bistvena narava teh obveznic. Zato so diskonti po moje normalna reakcija kupcev, da jo prodajo, saj se lahko zgodi, da so brez vsega, odvisno od pogojev. Seveda to banke lahko izkoriščajo in kot je navedeno tudi so. Ampak, da se bo to dogajalo sem vedel že, ko so jih banke razpisale. Dober članek. Lep dan.

"Seveda je umestno vprašanje, kaj je boljša alternativa nenehnemu odmetavanju davkoplačevalskega denarja v odkrite in prikrite (CoCo) dokapitalizacije bank ter uničevanju njihovega preostalega ugleda z diskontiranimi odkupi obveznic."

Vsem forumašem - take stvari se vas vseh tičejo. Tako tistih, ki davke plačujete (jaz sem davno prenehal s to neumnostjo), kot vseh 2 milijonov prebivalcev, ki jih porabljamo.

Vreča je toliko globoka, kot je. Tistih 600.000 ljudi v gospodarstvu ob taki ali drugačni podpori tistih 150.000 v JS pač ustvari toliko, kot ustvari.

IN nič več se ne da z lufta potegniti. Zato se morate vprašati: Metelkova, ali klinični center? Dokapitaliziranje NLB in NKBM, ali malice v osnovnih šolah?

Penzije, ali plače za medicinske sestre?

Bomo malo manj porabili, ali bomo gospodarstvu in vsem delovno aktivnim dvignili davke?

-------------

Ob tem se vprašajte tudi, ali želite, da so pokojnine nižje, ali da se dvigne prispevke za pokojnine.

IN o vsaki stvari - o pokojnini, o slabi banki, o trgu dela, o davkih in prispevkih - o vsaki stvari lahko predlagate referendum. 2500 predlagateljskih podpisov, in steče postopek zbiranja podpisov za referendum.

Če lahko razni prisesanci na proračun kot za šalo zberejo 10.000 "fertik je" protestnikov, ki želijo nov socializem, lahko tudi vi, aktivni plačevalci njihovega protestiranja, zberete svoj interes po manjših davkih.

Lahko se tudi preselite v ilegalo in jih nehate plačevati. Ampak če nič ne storite, in gledate, kako se rešuje predvsem zasebne lastnike bank, nepremičnin in nepremičninsko - naložbenih projektov... sami pa uborno hodite delat in plačujete davke...

Potem pač drugače ne more biti, kot da vam, tihim in delovnim, nabijejo davke do neba, razdelijo pa si jih profesionalni protestniki, ki so prilepljeni na proračun, in lopovi, ki izkoriščajo luknjasti sistem.

NLB je prvo takšno ponudbo spisala 13. junija letos in imetnikom podrejenih obveznic, izdanih v letih od 2004 do 2007, ponudila odkup po cenah med 35 in 70 odstotki nominalne vrednosti. V juniju in juliju so ti imetniki sprejeli odkup obveznic v skupni nominalni vrednosti 426 milijonov evrov in zanje prejeli 246 milijonov evrov (v povprečju 58 odstotkov nominalne vrednosti), s čimer je NLB ustvarila 180 milijonov evrov izrednega dobička, imetniki njenih obveznic pa prav toliko izgube.

Fuck. Jaz sem pa mislil, da je slo to preko organiziranega trga, ne pa kot oglasevanje tipa "mi smo balkanska banka in ponujamo vam 58% poplacilo. Sprejmite, ker drugi bodo dobili se manj". Svasta. Hvala za tale biser...

Čakej mal... a niso potem CoCo obveznice samo državna pomoč v preobleki?
In a ni tudi tak odkup obveznic - če je na drugi strani država - zgolj state aid?

Ob znižanju bonitete banke v razred znatnega tveganja (speculative grade oziroma non-investment grade) tako zahtevana obrestna mera na njene obveznice že doseže razpon med šestimi in osmimi odstotki na leto, kar je na zgornji meji stroškov, ki so jih banke realno še zmožne pokrivati z dobičkom iz poslovanja.

Velja isto tudi za druge družbe? Na primer Petrol, ki je "v petek dobro poučenim vlagateljem prodal za 30,16 milijona evrov petletnih obveznic z obrestno mero šest odstotkov na leto". Je torej Petrol, ki naj bi ga država nameravala prodati, že na "speculative oz. non-investment grade"?
www.finance.si/8328182

... Če na obveznice pogledamo še s stališča vlagatelja, se ta za vplačilo vanje odloči le, če presodi, da mu ponujajo dovolj velik donos glede na tveganje. ...

... ja, in potem toti vlagatelj presodi, da se njemu še najbolj splača svoj denar posoditi Nemcem in jim za njihovo dobro voljo, da Nemci ta denar sploh sprejmejo, toti vlagatelj še nekaj malega obresti primakne, ker tako doseže največji donos ...

P.S.: kdo konkretno so toti vlagatelji in čigav denar oni na totih famoznih finančnih trgih pravzaprav sploh posojajo, ker res ne vem, ali sem jaz tako šlampast in bolj slabo berem ? ... khmm, ali pa tega ne morem prebrati, ker tega v navadnih medijih nihče nikjer ne objavi ... evo, se vnaprej zahvaljujem za odgovor, če ga bom seveda dobil ... aja, pa oprosti, če preveč gnjavim ...

Lepo razloženo - NLB in NKBM sta in bosta kovali (prikazovali) tem bolj mastne dobičke z odkupom lastnih delnic, tem bolj se bo *znižalo* zaupanja njunih posojilodajalcev - narobe svet ...

A ta prikrita dokapitalizacija tako škodi? Pred kratkim so pisali, da dobimo za naše banke 1 euro, zdaj pa le še cent. To je pa najbrž zaradi demonstracij, ali pa napačnih volitev? Kdo bi danes vse to vedel? Za cent, bi jaz kupil NLB, če mi spucajo zaposlene.

...prikrito infuzijo(prejeti)...

Je kaj takega običajnim državljanom sploh doumljivo? Infuzijo je prejel ali je pa ni.
In če jo je, zakaj se nič ne pozna na prejemniku? Zdi se, kot da je dajalec (trans)fuzije V ŽIVO priklopljen in iz njega teče v prejemnika (do zadnje kapljice?).
Nekaj je hudo narobe: kdo lahko zagotovi, da sta sploh kompatibilna?

Koliko pa je potem vrednost TLSG,če ima 400 mio.kredita,200 mio.izdanih obveznic in 650 mio.tožbenih zahtevkov,vrednost na borzi pa je 532 mio.Euro,ali PETG,ki ima 590 mio.kredita,izdanih 60 mio.obveznic,vrednost na borzi pa je 446 mio.Euro,o tem bi lahko TadejK tudi kaj napisal.

Osebno ocenujem, da je bil odkup podrejenih obveznic (nekatere se celo ne imenuje obveznice, ampak inovativni in hibridni instrumenti) s strani slovenskih bank korak v pravo smer. S tem so banke zamenjale obstojoeče podrejene obveznosti, ki v novi Baselski regulativi sploh niso predvideni, za bistveno bolj kakovostni temeljni kapital. Skoraj vse tuje banke so se posluževale t.i. liability managementa v takšni ali drugačni obliki že od leta 2009 naprej. Razvoj dogodkov na trgu podrejenih obveznic je potrebno podrobno pregledati vse od leta 2008 naprej. Deutsche Bank, kot ena največjih finančnih skupin na svetu, se je takrat namreč odločila, da ob prvem možnem terminu obveznic ne bo odpoklicala. Odpoklic ob prvem možnem terminu je veljal med bankami in vlagatelji za nepisano pravilo in je bil formaliziran v dokumentih, ki so urejali lastnosti teh obveznic s t.i. step up klavzulami (povišanje kreditnega pribitka v primeru neodpoklica obveznice). Od takrat naprej so se vlagatelji počasi pričeli zavedati kakšne obveznice sploh imajo v svojih portfeljih. Zaradi kasnejšega izjemnega padca cen teh instrumentov (tudi do 90% in več), so banke pričele z odkupi podrejenih obveznic na sekundarnih trgih. Razliko med nominalno vrednostjo in ponujeno ceno so lahko poknjižile v dobiček. Odkupov so se posluževale svetovno najbolj renomirane banke (HSBC, Barclays, UBS, Societe Generale, CS, Lloyds, ING, SNS, OTP, Raiffeisen, Erste...).Iz tega razloga in v luči tega kar se dogaja v slovenskem bančnem sistemu (akutno pomanjkanje kapitala), je bil odkup kot rečeno pravilna odločitev. Osebno celo menim, da bi banke morale prenehati izplačevati kupone na instrumente kjer jim to prospekti dovoljujejo. Paradoksalen je primer Abanke, ki še vedno plačuje kupone na svoj inovativni instrument, čeprav se banka ne more zadolžiti (senior) po obrestnih merah, ki so nekajkrat višje kot pa plačuje kupone na svoj instrument.
Ne strinjam pa se z načinom odkupa. Pojem netransparentnosti odkupa podrejenih obveznic je NKBM. Več o tem pa, če to koga dejansko sploh zanima. Lp,Matej

In podrejene obveznice npr. BCE11 so bile naložbe številnih vzajemnih skladov, torej so mali vlagatelji v sklade z nižjo stopnjo tveganja (ker so imeli obveznice)utrpeli zgoraj omenjeno prisilno poravnavo. Ti predčasni odkupi se res običajno omenjajo kot pozitivni in dobrodošli, dejansko pa gre za brutalno oškodovanje direktnih, predvsem pa indirektnih imetnikov podrejenih obveznic.

Namesto pop klub na 24kur hočemo Tadejklub!!!

Če nam uspe prodati NLB in NKBM bo to ena največjih zgodovinskih zmag proti komunjaram alias kaviar levičarjem. Od velikih stvari ostane še ukinitev državnega sveta, ukinitev tranjnega mandata in osebna odgovornost sodnikov, finančna ustava...

Kakšne kozlarije pa so sedaj to, da odkupujejo svoje lasten obveznice z diskontom! Razliko zagotovi poslovodstvo iz svojega privatnega kapitala in premoženja! To je pravna država in ZGD?

Tadej Kotnik je do sedaj napisal serijo člankov na temo slovenskih bank. Lepo je vse utemeljil s konkretnimi podatki, grafi, argumenti itd. In če potegnemo črto - slovenske banke imajo toliko dolgov, da v tem trenutku skupaj niso vredne niti evra.

Če bo sedaj vlada dejansko nekaj naredila v smeri, ki jo je predlagal Kotnik, bo odziv mencigerjancev silovit - da se srebrnine ne prodaja, da se prodaja pod ceno itd. Pri tem bodo sodelovali poslanci ala Alenka Bratušek, Janko Veber, "ekonomisti" ala Maks Tajnikar in Jože Mencinger ter dosmrtni sindikalisti ala Dušan Semolič in Branimir Štrukelj itd. Hkrati pa bodo ravno ti isti ljudje govorili, da je denarja še veliko, da je potrebno dvigniti davke, da Slovenija ni Grčija itd. Še več, da varčevanje in prodaja premoženja ni rešitev. Da moramo dvigniti plače, tako kot so to storili v Avstriji ter še prej v Nemčiji.

R E S P E C T!

Strokovno razloženo to, kar nas nekaj že dolgo zagovarja tu na forumu in zaradi česar sem pokasiral marsikateri ignore. Zdaj naj pa to kdo izpodbija, če more!

NLB je prvo takšno ponudbo spisala 13. junija letos in imetnikom podrejenih obveznic, izdanih v letih od 2004 do 2007, ponudila odkup po cenah med 35 in 70 odstotki nominalne vrednosti. V juniju in juliju so ti imetniki sprejeli odkup obveznic v skupni nominalni vrednosti 426 milijonov evrov in zanje prejeli 246 milijonov evrov (v povprečju 58 odstotkov nominalne vrednosti), s čimer je NLB ustvarila 180 milijonov evrov izrednega dobička, imetniki njenih obveznic pa prav toliko izgube.

Fajn. Torej je NLB vložila v odkup 246 mil eur čistega keša. Kaj niso nekateri ministri opletali z jezikom, da je dokapitalizacija bank nujna zaradi kreditnega krča? Bučke. Tako kot tista o nujni ustanovitvi slabe banke.

No, in če v banki že brcajo pločevinko navzdol po cesti, bi predlagal še racionalnejšo uporabo prostega keša za povečanje dobička - odkup obveznic po 10% nominalni vrednosti. Hej, izrednega dobička bi bilo 380 miljonov! Nategnjen kupec obveznic pa je nategnjen tako pri 58% odkupu, kot pri 10%. Jebiga, tržne razmere, pa to, sam si je kriv.

Bo že razumel, da izredni dobiček sistemskih bank ima prednost pred njegovo izguba. Klinc ga gleda. Če že brcamo pločevinko navzdol po cesti.

Zanimivo prebrati ta članek sedaj, po zadnjih dogjanjih okoli ZBan in saniranja bančne luknje.