Strani: 1

hijena1 sporočil: 749
[#2819055] 26.02.20 12:04
Odgovori   +    11
vpis na družboslovje bi morali zmanjšat na 1/4 sedanjega in denar preusmerit v naravoslovje. ampak ker so vse pretekle in bodoče vlade sestavljene iz večinoma družboslovcev, se kaj takega ne bo zgodilo. in vpršanje zmagovalca bo ostalo odprto.žal ne tistega v 2025, ampak v 1945.
1357 sporočil: 5.040
[#2819072] 26.02.20 12:59
Odgovori   +    8
Nič ni narobe svet. Za digitalizacijo potrebuješ ljudi, ki znajo na splošno digitalnoinformacijske tehnologije uporabljati zato bi bilo pod nujno potrebno uporabo informatike uvesti kot obvezen predmet v vse šole na drugi stopnji ( sredne šole). Fakulteta za računalništvo in informatiko izobražuje kadre, ki te tehnologije kreirajo in vzdržujejo in tega kadra je relativno dovolj problemi so pa s kadri ki morjao to tehnologijo uporabljati in tu FRI ne more ničesar pomagati.
FIN-209516 sporočil: 763
[#2819141] 26.02.20 15:22
Odgovori   +    19
Ko sem pred mnogo leti študiral jaz, nas je bilo v prvem letniku 220, študij pa je v petih letih zaključilo 30 študentov.
Matematiki so naredili pokol v prvem in drugem letniku, kasneje pa je bilo lažje, čeprav je bilo treba paziti, da nisi prišel na nišan katerega od pacientov.
Fakulteta ni imela praktično nobene opreme, učenje je potekalo s tablo in kredo. Včasih se je kakšen ostareli profesor med pisanjem na tablo naslonil na kredo in imel black-out za par minut. Profesor socialistične samoupravne ekonomije je ročno držal kljuko, da zamudnik ni mogel noter. Marksizem smo se učili tudi pri filozofiji in sociologiji.
Assembler smo pisali na papir. V eni sobi so imeli en server, in potem 10 ascii terminalov (VT100) za študente. Imeli smo vaje na računalniku, dve uri na mesec, po dva na terminal.
Bolj pridne in noseče punce so doštudirale, ne da bi napisale eno vrstico delujočega programa. En bolj priseben profesor nam je priporočil, naj skušamo priti v kakšno firmo, kjer imajo računalnike, in tam kaj programirati. Ali pa naj si kupimo sami, edina težava je bila, da je juga uvoz osebnih računalnikov prepovedovala (nekaj zaradi neumnosti, nekaj zaradi devizne krize).

Kljub temu s(m)o se bolj nadarjeni (ali vztrajni) nekaj naučili, in bili uspešni na svojem področju.

Glede na dostopnost računalnikov in kvalitetnih učnih vsebin na spletu, je potreba za univerzitetno izobraženim IT kadrom gotovo manjša. Za klepanje spletnih strani in nekaj javascripta še ne rabiš fakultete. Tudi za konfiguracijo tiskalnikov, pretikanje kablov in nalaganje nadgradenj ne.
Za tiste bolj ambiciozne pa je gotovo treba odpreti univerzo. Naj se jih vpiše čim več, vendar naj potem profesorji opravijo svoje delo z resno selekcijo v prvem in drugem letniku. Tudi v naših časih je kakšen droput naredil večji biznis kot kakšen diplomiranec.
FIN-303511 sporočil: 59
[#2819227] 26.02.20 23:44
Odgovori   +    2
Blišč in beda našega izobraževalnega sistema
Vinci sporočil: 5.760
[#2819240] 27.02.20 07:54 · odgovor na: FIN-209516 (#2819141)
Odgovori   +    4
[FIN-209516]
Za tiste bolj ambiciozne pa je gotovo treba odpreti univerzo. Naj se jih vpiše čim več, vendar naj potem profesorji opravijo svoje delo z resno selekcijo v prvem in drugem letniku. Tudi v naših časih je kakšen droput naredil večji biznis kot kakšen diplomiranec.
Ja, ampak selekcijo je treba delati tam, kjer je to relevantno. Denimo ne pri matematiki, ker ni matematični faks.
1011Arist sporočil: 387
[#2819297] 27.02.20 11:06 · odgovor na: Vinci (#2819240)
Odgovori   +    4
[Vinci]
> [FIN-209516]
> Za tiste bolj ambiciozne pa je gotovo treba odpreti univerzo. Naj se jih vpiše čim več, vendar naj potem profesorji opravijo svoje delo z resno selekcijo v prvem in drugem letniku. Tudi v naših časih je kakšen droput naredil večji biznis kot kakšen diplomiranec.

Ja, ampak selekcijo je treba delati tam, kjer je to relevantno. Denimo ne pri matematiki, ker ni matematični faks.
A je mogoče družbosloven?
V 80 letih je bil zelo matematično in computer science orientiran.
Potem je v devetdesetih prišel pritisk industrije za koderje in se je FRI malo pomaknil stran od tega.
Ker se je videlo, da je za razvoj zahtevnejših zadev treba imeti veliko več matematike, se je nato ustavnovil IŠRM skupaj s fakulteto za matematiko, da je zopet pokrita usmeritev computer science.
FIN-209516 sporočil: 763
[#2819312] 27.02.20 11:35 · odgovor na: Vinci (#2819240)
Odgovori   +    8
[Vinci]
> [FIN-209516]
> Za tiste bolj ambiciozne pa je gotovo treba odpreti univerzo. Naj se jih vpiše čim več, vendar naj potem profesorji opravijo svoje delo z resno selekcijo v prvem in drugem letniku. Tudi v naših časih je kakšen droput naredil večji biznis kot kakšen diplomiranec.

Ja, ampak selekcijo je treba delati tam, kjer je to relevantno. Denimo ne pri matematiki, ker ni matematični faks.
Se povsem strinjam. V starih časih je bilo drugače; matematične predmete so predavali profesorji z bližnjega matematičnega faksa, in oni so držali nivo že od Plemlja naprej. Popuščanje je bilo minimalno; če na pisnem izpitnem roku ni naredil nihče, je tiste s 45% povabil na ustni izpit, kjer so imeli možnost popraviti oceno na 6.
Že takrat so dopuščali vse knjige in zapiske. Če si med izpitom moral še študirati, ti je zmanjkalo časa za izračune, in si rešil eno vprašanje od štirih.

Pravi računalniški predmeti pa niso bili selektivni, ker smo tisti, ki nas je zadeva res zanimala, pogosto znali več od profesorjev. Bilo je še nekaj pogojno računalniških predmetov, teorije izračunljivosti s Turingovim strojem, ki je zapisoval črke po traku in se vozil levo in desno. Še celo nekaj Chomskega iz časov, ko še ni bil levičarski aktivist. V bistvu del neke splošne izobrazbe brez velike praktične vrednosti. Bile pa so veje matematike, ki dejansko pridejo prav pri resnem programiranju - kombinatorika, statistika, diskretne strukture, grafi, verjetnostni račun, teorija iger. Bilo je tudi nekaj A.I. ampak "pravi programerji" so se temu posmehovali, saj so bili algoritmi daleč od pravega razumevanja problema. Ker so bili računsko zelo požrešni, v praksi niso dajali uporabnih rezultatov.

Kar pa se tiče pravega programiranja pa smo vsi iz tistih časov v bistvu samouki, nič kaj dosti drugačni od ljudi, ki se učijo z interneta. Dandanes se z dostopom do izvorne kode kompleksnih programov ali sodelovanju v kakšnem odprotokodnem projektu lahko res veliko naučiš.
vickibedi sporočil: 12.234
[#2819327] 27.02.20 12:31
Odgovori   +    1
Kje je dežurni komentator o šolstvu, a je zaspal :)) ?
1011Arist sporočil: 387
[#2819368] 27.02.20 15:08 · odgovor na: vickibedi (#2819327)
Odgovori   +    4
[vickibedi]
Kje je dežurni komentator o šolstvu, a je zaspal :)) ?
Njegov sin je študiral računalništvo
bc123a sporočil: 48.043
[#2819371] 27.02.20 15:18 · odgovor na: Vinci (#2819240)
Odgovori   +    7
[Vinci]
> [FIN-209516]
> Za tiste bolj ambiciozne pa je gotovo treba odpreti univerzo. Naj se jih vpiše čim več, vendar naj potem profesorji opravijo svoje delo z resno selekcijo v prvem in drugem letniku. Tudi v naših časih je kakšen droput naredil večji biznis kot kakšen diplomiranec.

Ja, ampak selekcijo je treba delati tam, kjer je to relevantno. Denimo ne pri matematiki, ker ni matematični faks.
Res? Si bral kakšnega od člankov ki se ukvarjajo s tako super modernim strojnim in globokim učenjem sedaj? Kako ti bo nekdo naprogramiral rešitev če ne razume matematične notacije, teorije optimizacije in kar je še tega?

Je že prav da zmanjšujejo vtis - za programerje (coderje) faks ni potreben in itak ga ne končajo. Faks je potreben za softverske inženirje, ti pa morajo obvladati marsikaj, česar programerju ni nikoli treba.

Enako velja za marsikateri tehnični faks - bi bilo bolje, če bi manj ljudi izobraževali bolj kvalitetno, imeli višje standarde in naredili resno selekcijo. Za to da v plavi halji v Gorenju nadziraš mujote ki klepajo pralne stroje, ne rabiš biti inženir strojništva ali elektrotehnike.

Potem tudi ne bo neumnosti z zaposlitvami za 900 EUR neto za inženirja začetnika...
Vinci sporočil: 5.760
[#2819436] 27.02.20 19:31 · odgovor na: bc123a (#2819371)
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: Vinci 27.02.2020 19:33
[bc123a]
> [Vinci]
> > [FIN-209516]
> > Za tiste bolj ambiciozne pa je gotovo treba odpreti univerzo. Naj se jih vpiše čim več, vendar naj potem profesorji opravijo svoje delo z resno selekcijo v prvem in drugem letniku. Tudi v naših časih je kakšen droput naredil večji biznis kot kakšen diplomiranec.
>
> Ja, ampak selekcijo je treba delati tam, kjer je to relevantno. Denimo ne pri matematiki, ker ni matematični faks.

Res? Si bral kakšnega od člankov ki se ukvarjajo s tako super modernim strojnim in globokim učenjem sedaj? Kako ti bo nekdo naprogramiral rešitev če ne razume matematične notacije, teorije optimizacije in kar je še tega?
Selekcija pri matematiki se dela zato, ker je tako najlažje. Lahko bi se delala tudi pri strojnem in globokem učenjem, pa se ne. Zakaj ne?
Je že prav da zmanjšujejo vtis - za programerje (coderje) faks ni potreben in itak ga ne končajo. Faks je potreben za softverske inženirje, ti pa morajo obvladati marsikaj, česar programerju ni nikoli treba.
Za veliko večino poklicev velja, da faks ni potreben.
Enako velja za marsikateri tehnični faks - bi bilo bolje, če bi manj ljudi izobraževali bolj kvalitetno, imeli višje standarde in naredili resno selekcijo. Za to da v plavi halji v Gorenju nadziraš mujote ki klepajo pralne stroje, ne rabiš biti inženir strojništva ali elektrotehnike.

Potem tudi ne bo neumnosti z zaposlitvami za 900 EUR neto za inženirja začetnika...
Saj delajo precej resno selekcijo pri matematiki. Naj potlej namesto programiranja na računalniškem faksu uvedejo še več matematike, pa bo še bolj resna selekcija in izobraževanje kvalitetnejše.
PyotrNovak sporočil: 3.649
[#2819539] 28.02.20 12:00 · odgovor na: FIN-209516 (#2819141)
Odgovori   +    9
Pred cca 12 leti je prijateljev sin vpisal računalnistvo in se čez en mesec prepisal na Matematiko: Jaz ne mislim študirati zgodovine in profesorje učiti programiranja, Matematika pa je še vedno solidna.
Status danes: magisterij iz matematike, asistent na Stanfordu, služba pri D9 in Amazon, trenutno pri veliki investicijski hiši. Seveda živi v tujini, zaslužki pa stratosferski.

Glede matematike. Na Strojni je Božanstvo Klinc zjebal generacije inženirjev, od katerih verjetno precej odličnih, sem bil tam. Sem odličen produkcijski inženir, izračunava - zelo redko to rabim, pa mi prijatelj z doktoratom iz matematike. NAJPREJ je kreativnost, NATO je matematika. Ta je sigurno uporabna v visoki znanosti, v razvoju izdelkov pa ne toliko.
Japonci so razvili svoj proizvodni sistem tako, da so bili inženirji v proizvodnji in GLEDALI proces, nato pa razvijali. Shigeo Shingo je sedel pole stiskalnice in opazoval. Po nekaj letih so spravili čas menjave orodja iz 8 ur na DEVET minut in SMED je bil rojen.
Uporabljam že 20 let in rešitve so poceni in delujoče, prihranek na izdelovalnem času je trenutno 75%, pa še izjemno poceni je vse.
Tole bi moralo bit obvezno na fakultetah. Sedaj so to v US primenovali v Lean Manufacturing. Origalno so to razvili US statistiki za proizvodnjo med 2sv vojno.
www.amazon.com/s?k=S...nb_sb_noss
lea1 sporočil: 502
[#2820308] 04.03.20 07:52 · odgovor na: FIN-209516 (#2819141)
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: lea1 04.03.2020 07:59
Problem se začne že v osnovni šoli. Vsi uporabljajo računalnik za igrice, fb in druga socialna omrežja, pa word jih naučijo v šoli. Pri nas čiste osnove, pisanje v različnih barvah, ustavljanje slik in kazalo. In potem se je učiteljem ustavilo. Na šolah, kjer je kak ambiciozen učitelj računalništva še naučijo kaj, sicer le to, kar jih naučijo starši. In potem imajo starši seveda veliko pripomb, ki jih pa ucitelji/ce ne razumejo. Pravzaprav se zdaj dogaja, da imajo nekateri otroci samo še telefon. Ker je oboje predrago..
vickibedi sporočil: 12.234
[#2820335] 04.03.20 10:22 · odgovor na: lea1 (#2820308)
Odgovori   +    2
[lea1]
Problem se začne že v osnovni šoli. Vsi uporabljajo računalnik za igrice, fb in druga socialna omrežja, pa word jih naučijo v šoli. Pri nas čiste osnove, pisanje v različnih barvah, ustavljanje slik in kazalo. In potem se je učiteljem ustavilo. Na šolah, kjer je kak ambiciozen učitelj računalništva še naučijo kaj, sicer le to, kar jih naučijo starši. In potem imajo starši seveda veliko pripomb, ki jih pa ucitelji/ce ne razumejo. Pravzaprav se zdaj dogaja, da imajo nekateri otroci samo še telefon. Ker je oboje predrago..
Ne, ker bi bilo oboje predrago, ampak preprosto nimajo interesa. PC uporabljajo samo še za (obvezne) šolske aktivnosti, ki jih ni mogoče narediti s smartfonom.
lea1 sporočil: 502
[#2820506] 04.03.20 21:54 · odgovor na: vickibedi (#2820335)
Odgovori   +    1
večina res nima težav zaradi denarja, ampak v vsakem razredu so vsaj 2-3 otroci takšni, katerih starši res ne zmorejo. telefon pač mora biti, sicer ne preživijo šole. Včasih je bilo kolo, ki je moralo biti dovolj dobro, danes pač telefon. In potem pridejo ti otroci v srednjo šolo in nimajo pojma, kaj je računalništvo, kaj je programiranje. Kdo od njih bo študiral kaj takega? Saj nimajo osnovnih pogojev. Samo, če imajo v svojem privatnem okolju koga, ki ga vzpodbuja, vsi ostali nimajo šans.
Sicer pa, vsi ti računalniški inženirji, ki jih je polno vsepovsod, tako po javni upravi kot v firmah, kot suport zaposlenim recimo, ne rabijo nobenega znanja programiranja, samo čisto osnovne stvari, kjer se uporabnikom zalomi. Kar pa so v glavnem čisto banalne zadeve. Mislim, res banalne. Kar je žalostno sicer ampak gre v štric z ugotovitvami o pismenosti Slovencev, ki je tudi katastrofalno.

Strani: 1