Strani: 1

inflacija123 sporočil: 1.777
[#2793614] 12.09.19 14:28
Odgovori   +    4
Glede na to, da denar ne kroži, kot bi moral, je treba it z negativno obrestno mero do -5%, če bo treba. Hkrati pa je treba uvesti konkreten davek na prazne nepremičnine, da se ne bodo osnovnim dobrinam špekulativno napihovale cene.
jezdec666 sporočil: 6.962
[#2793615] 12.09.19 14:42 · odgovor na: inflacija123 (#2793614)
Odgovori   +    15
UTD ali helikopterski denar :)
FIN-311684 sporočil: 19.589
[#2793616] 12.09.19 14:43
Odgovori   +    14
Ta spodbuda meji na blaznost in zmeden um, ki ne dovoli trgu oz. zanika sposobnost trga, da se samoorganizira. Trgi so s temi spodbudami v prenešenem smislu popolnoma regulirani, pravzaprav so prestrašeni, ker država, v tem primeru EU (ECB) kot kakšna beštija trmari po svoje in zasipava trge z denarjem, kar se nam v sedanjem trenutku zdi dobro, drugače pa vodi v pogubo, po domače, država se kot višja sila preveč vmešava v gospodarstvo, kar se nikoli dobro ne konča.
Zelenko1 sporočil: 130
[#2793619] 12.09.19 14:57 · odgovor na: FIN-311684 (#2793616)
Odgovori   +    20
O čem bluziš.

Denar izdajajo poslovne banke, ki so popolnoma nesposobne kreditirati mikro podjetja, startupe in nižji ter srednji sloj z nizkimi lastnimi stroški. Oz. na -0,5% pribijejo svojo provizijo 2-2,5% za par klikov.

Ti zgoraj so pomembni za dvig potrošnje in razvoj. Korporacije in elite, ki so večinoma statični glede potrošnje in razvoja. Oni dobijo denar z 0,5% pribitkom, sepravi po 0% EOM.

Problem je v baknah, ki nočejo v IT razvoj, ker bi ostali brez preplačanih služb, sexy tajnic in jaht.

Rabim drugega "manj nesposobnega" posrednika med ECB in mano. Tudi jaz želim kredit po 0% obrestni meri.
KDSKLADI02 sporočil: 106
[#2793623] 12.09.19 15:04 · odgovor na: Zelenko1 (#2793619)
Odgovori   +    12
[Zelenko1]
O čem bluziš.

Denar izdajajo poslovne banke, ki so popolnoma nesposobne kreditirati mikro podjetja, startupe in nižji ter srednji sloj z nizkimi lastnimi stroški. Oz. na -0,5% pribijejo svojo provizijo 2-2,5% za par klikov.

Ti zgoraj so pomembni za dvig potrošnje in razvoj. Korporacije in elite, ki so večinoma statični glede potrošnje in razvoja. Oni dobijo denar z 0,5% pribitkom, sepravi po 0% EOM.

Problem je v baknah, ki nočejo v IT razvoj, ker bi ostali brez preplačanih služb, sexy tajnic in jaht.

Rabim drugega "manj nesposobnega" posrednika med ECB in mano. Tudi jaz želim kredit po 0% obrestni meri.
Malo nabijaš... tukaj trdiš, da po 2,5% ti je kredit predrag ali pa kreditno nisi sposoben, po 0% pa bi bil kreditno sposoben oz. se ti investicija izide??

A še kdo vidi probleme s to sliko?
FIN-311684 sporočil: 19.589
[#2793626] 12.09.19 15:16 · odgovor na: Zelenko1 (#2793619)
Odgovori   +    4
[Zelenko1]
O čem bluziš.

Denar izdajajo poslovne banke, ki so popolnoma nesposobne kreditirati mikro podjetja, startupe in nižji ter srednji sloj z nizkimi lastnimi stroški. Oz. na -0,5% pribijejo svojo provizijo 2-2,5% za par klikov.
Vse se je zamešalo, negativne obrestne mere uničujejo finančni sistem, poceni denar pa ne zvišuje konkurenčnost gospodarstva. Mislim, da severne, varčne države EU imajo bolj prav kot južne zapravljive med katere sodi tudi Slovenija.
UriahHeep sporočil: 683
[#2793628] 12.09.19 15:24 · odgovor na: Zelenko1 (#2793619)
Odgovori   +    8
Točno to. Na MIT Sloan so se profesorji ekonomije pred 10. leti čudili takratni kao zelo nizki obrestni meri (okoli 4%) in dvomili, da se to lahko nadaljuje. Zanimivo, da so že precej dobro vedeli, da je pridobivanju dobička na kapital s klasičnimi metodami, zlasti na borznih in valutnih trgih odklenkalo, ni pa se jim še sanjalo, da so tudi klasične banke praktično pred zgodovinskim odpisom. Tako, da nizka oziroma negativna obrestna mera je izključno v funkciji bančne tranzicije. Torej tranzicije posla, ki je bil stoletja praktično enak, v posel, ki ga ni več. So samo še matematiki, programerji in makroekonomisti. Drugih se ne rabi. Še tržniki so odveč, ker nobena tržna aktivnost ne more preglasiti ekonomičnosti, enostavnosti, zanesljivosti in hitrosti. Prihodnja leta bodo zanimiva, ker ne bodo izginile le banke, amapk tudi državni denar. Ponovno se bosta uveljavila privatni denar (zato brexit) in zlato. Ta denar bo tudi predstavljal glavni napad na EU, ki mu ne b mogla konkurirati. Glavno vprašanje je, koliko manverskega prostora pri nižanju obresti na depozite ima ECB preden se EU razleti v tri krasne. Osnova problema je seveda evropska tehnološka rigidnost. Ker nočejo zunaje devalvacije evra, so naredili notranjo. Slovenija pa spet v zgodovinskem zaostanku. Ne vem, kaj mislijo početi sedaj s temi bankami, ki so se kao osvobodile države. Po moje, razen NKBM, nobena nima prespektive.

Uraih Heep.
inflacija123 sporočil: 1.777
[#2793629] 12.09.19 15:26 · odgovor na: jezdec666 (#2793615)
Odgovori   +    1
Zelo narobe je, ker se v inflacijo ne šteje cene stanovanj. To je glavna anomalija. Denarja ni, ker se folk zakreditira za stanovanja. Tisti, ki dobesedno obogatijo s prodajo stanovanja, držijo denar na kupu, oziroma, takšne količine denarja ne moreš potrošit za vsakdanje reči. Dejansko gre za deflacijo, ki jo ustvarja napihnjena cena nepremičnin in vrednostnih papirjev. pa naj razume, kdor more. Če bi države malo več regulirale cene nepremičnin, ne bi bilo vse prepuščeno anomalijam, ki jih povzročajo trgi.
inflacija123 sporočil: 1.777
[#2793634] 12.09.19 15:36 · odgovor na: UriahHeep (#2793628)
Odgovori   +    0
Upam, da si vse svoje prihranke vložil v kriptovalute ali vsaj dolarje.
inflacija123 sporočil: 1.777
[#2793635] 12.09.19 15:39 · odgovor na: inflacija123 (#2793629)
Odgovori   +    0
bica123 sporočil: 153
[#2793636] 12.09.19 15:41 · odgovor na: UriahHeep (#2793628)
Odgovori   +    4
..zakaj mislite, da sploh katera slovenska banka ima šanse? NKBM po zadnjih "visokotehnoloških" dogajanjih še posebej ne
PyotrNovak sporočil: 2.669
[#2793643] 12.09.19 16:07 · odgovor na: bica123 (#2793636)
Odgovori   +    6
n26.com/en-de/ mogoče?
Brez stroškov vodenja, itd itd.....
KAKO naj navadna banka z večino preveč zaposlenih preživi? V US je že mnogo let nazaj algoritem bolj zanesljivo odobril posojilo do 10.000$ kot pa človek.
premza sporočil: 1.929
[#2793647] 12.09.19 16:17
Odgovori   +    16
Zadnja sprememba: premza 12.09.2019 16:20
EU je odvisnik, odvisni od zastonj denarja.
Njeno dobro počutje ni odraz zdravja, ampak odraz kvalitetne jutranje doze.
In kot pri vsakem odvisniku, mora biti za dobro počutje doza vsakič večja.

In če ECB misli, da bo EU ozdravela z malo večjo dozo, se moti.
Res se bo nekaj časa malo bolje počutila, ampak že jutri bo zahtevala več.

Tisti, ki je kdaj od blizu videl odvisnika, bo vedel o čem govorim. In pri EU ni nič drgače.
Tudi konec bo podoben. Ali bo šla EU čez bolečo fazo odvajanja ali pa jo bo droga ubila.

Vse bolj pa dvomim, da je EU dovolj trdna in odločna, da bi se odločila za odvajanje.
Zelenko1 sporočil: 130
[#2793653] 12.09.19 16:42 · odgovor na: KDSKLADI02 (#2793623)
Odgovori   +    1
Malo nabijaš... tukaj trdiš, da po 2,5% ti je kredit predrag ali pa kreditno nisi sposoben, po 0% pa bi bil kreditno sposoben oz. se ti investicija izide??
Enostavno razložim, sam zate mal težje razumeti.

Večina TRŽNIH panog dela z nizkim dobičkom, recimo 4% letno na vložen kapital. Če imaš obrestno mero na izposojeni kapital 2,5% na dolgi rok nisi konkurrnčen korporaciji, ki vstopa v tvojo branžo z 0% obr. m.
Zelenko1 sporočil: 130
[#2793655] 12.09.19 16:49 · odgovor na: FIN-311684 (#2793626)
Odgovori   +    7
[FIN-311684]
poceni denar pa ne zvišuje konkurenčnost gospodarstva.
Točno tako, do poceni denarja midva nimava dostopa. Ga ne vidiva, megla, kje je ta poceni denar? meni ga zaračunajo max.

Zatadi zakonodaje, ki ščiti bančne kravatarje.
premza sporočil: 1.929
[#2793656] 12.09.19 16:51 · odgovor na: Zelenko1 (#2793653)
Odgovori   +    14
[Zelenko1]
Večina TRŽNIH panog dela z nizkim dobičkom, recimo 4% letno na vložen kapital. Če imaš obrestno mero na izposojeni kapital 2,5% na dolgi rok nisi konkurrnčen korporaciji, ki vstopa v tvojo branžo z 0% obr. m.
Zakaj bi se sploh trudil biti konkurenčen.
Sposodiš si 2 milijona po -0.5% obrestni meri, čez leto vrneš 1.990.000, od obresti pa lepo živiš :)

Ampak čisto resno.
Če se kdo spomni juge in njene "nekonvencionalne" finanče politike, se je dogajalo isto. Trud in energija sta šla namesto v razvoj in proizvodnjo v iskanje inovacij za "nadmudrivanje" "nekonvencionalnih" monetarnih ukrepov.

Kdor je delal in razvijal je na koncu dneva izpadel butl in revež, kdor je mutil pa se mu je "bogato" smejal.
UriahHeep sporočil: 683
[#2793658] 12.09.19 16:57 · odgovor na: PyotrNovak (#2793643)
Odgovori   +    10
Pred skoraj desetimi leti je Bank of America s tisoči supermarketov sklenila dve vrsti pogodb. Ena vrsta se je nanašala na eletronsko pot denarja, ki sicer ni povsem eliminirala gotovine, vendar pa je bil sistem tak, da po eni strani gotovine na vsej njeni poti od plačila pri avtomatu v trgovini do trezorja banke nihče ni taknil, po drugi strani pa je avtomat pri vsakem računu sam odbil prometni davek, ga nakazal državi in znesek podjetju dobavitelju. Druga vrsta pogodb pa so predstavljali kreditomati s takojšnjimi krediti do 10.000 dolarjev za plačilo blaga v trgovini. Kredit je bil odobren takoj, ob predložitvi obeh kartic. Pri nas pa so se takrat spominili kredite takoj, kar je pomenilo kake pol ure sedenja pri referentu, ki je izpolnjeval goro papirja in kakih 50 krat nekaj odkljukal v računalniku, potem pa je pričel po banki iskati tiste, ki bodo vse skupaj odobrili. Ti so pa bili ponavadi na sestankih. Na koncu si tudi samo za 1.000 evrov kredita dobil centimeter debel poklc papirja, referent pa se je še pohvalil, da imaš tudi izrisan graf obrestne mere, kjer pa abscisna os ni segala toliko nazaj, da bi lahko videl kako konkretno primerjavo v obrestni meri za več let. Ta sistem so ohranjalo do onemoglosti. Je pa to seveda samo majhen izsek iz tega, kako so v slovenskih državnih bankah nesposobni vodilneži zaspali.

Uraih Heep.
dronyx sporočil: 3.086
[#2793659] 12.09.19 17:07
Odgovori   +    11
Zadnja sprememba: dronyx 12.09.2019 17:15
Za gradnjo stavbe ECB v Frankfurtu piše na spletu:

Estimated costs for the European Central Bank’s new headquarters in Frankfurt have more than doubled. As has been happening with so many major projects in Germany, its construction has been plagued by poor planning, oversight and execution — and endless delays.

Tile ukrepi ECB po moje sodijo tudi na področje poor planning, oversight and execution...

Edino kar se s tem dosega je to, da so banke še v večjih težavah (poglejte stanje italijanskih bank), hkrati pa raste cena nekaterim "assetom", pri nas zlasti nepremičninam, globalno pa delnicam in zlatu. Hkrati pa vse problematične države evrskega območja furajo dalje staro zgodbo, dokler bo šlo, brez kakršnihkoli resnih sprememb.

ECB še vedno ne šteka, da ljudje ne želijo trošit po nepotrebnem za reči, ki jih dejansko sploh ne potrebujejo, ampak obogatet, tako kot 0,1% prebivalstva. Kar imejte te kredite, ki sploh niso tako ugodni kot kdo misli, ko se upošteva vse posredne in neposredne stroške, obresti itd.

dronyx.wordpress.com...aba-banka/
UriahHeep sporočil: 683
[#2793660] 12.09.19 17:11 · odgovor na: Zelenko1 (#2793655)
Odgovori   +    8
Razmerja računaj. Tito je na devizne depozite realno dajal 10 procentov na leto (vezava 2 leti) in 9 procentov (vezava na 1 leto). Takrat so v Ameriki T-Bills dosegali okoli 17 procentov letno. Seveda je to v Ameriki pokrivalo celotno inflacijo, v YU pa jo je pokrival drseči tečaj. Če upoštevaš še bistveno nižje cene v YU, je bil tak depozit dobra investicija. Boljša kot T-Bills v Ameriki. Potem pa je prišel še Zemljarič in iz zemlje naredil novo zemljo. Takrat so se uveljavili 250% hitri krediti na prodajo deviz. Se pravi si kupil devize, počakal, da je tečaj zrasel, prodal devize, dobil 250%, takoj spet kupil devize in z njihovo prodajo odplačeval realno vedno manjše obroke. Ko je investicija dosegla efficient frontier si prodal preostanek deviz po bistveno višjem tečaju, ponovno najel kredit in zgodba se je ponovila. Predčasno odplačevanje kredita je prineslo izjemne dobičke. Takega raja slovenski obrtniki nikoli več ne bodo imeli, kot so ga imeli v socializmu.

Uraih Heep.
kapibara sporočil: 1.354
[#2793670] 12.09.19 17:57
Odgovori   +    0
A potlej se nižajo obresti na dovoljen limit- negativno stanje.. ??
dz1975 sporočil: 1.493
[#2793685] 12.09.19 20:14
Odgovori   +    9
Zaradi fanatizma Draghija bo naslednja kriza v Evropi neprimerno hujša od prejšnje. Glede na končni efekt bi lahko ECB preskočila par korakov in par tisoč milijard nakazala direktno 100 najbogatejšim posameznikom/družinam.
kzupanc sporočil: 8.256
[#2793741] 13.09.19 10:47 · odgovor na: UriahHeep (#2793628)
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: kzupanc 13.09.2019 10:56
[UriahHeep]
Točno to. Na MIT Sloan so se profesorji ekonomije pred 10. leti čudili takratni kao zelo nizki obrestni meri (okoli 4%) in dvomili, da se to lahko nadaljuje. Zanimivo, da so že precej dobro vedeli, da je pridobivanju dobička na kapital s klasičnimi metodami, zlasti na borznih in valutnih trgih odklenkalo, ni pa se jim še sanjalo, da so tudi klasične banke praktično pred zgodovinskim odpisom. Tako, da nizka oziroma negativna obrestna mera je izključno v funkciji bančne tranzicije. Torej tranzicije posla, ki je bil stoletja praktično enak, v posel, ki ga ni več. So samo še matematiki, programerji in makroekonomisti. Drugih se ne rabi. Še tržniki so odveč, ker nobena tržna aktivnost ne more preglasiti ekonomičnosti, enostavnosti, zanesljivosti in hitrosti. Prihodnja leta bodo zanimiva, ker ne bodo izginile le banke, amapk tudi državni denar. Ponovno se bosta uveljavila privatni denar (zato brexit) in zlato. Ta denar bo tudi predstavljal glavni napad na EU, ki mu ne b mogla konkurirati. Glavno vprašanje je, koliko manverskega prostora pri nižanju obresti na depozite ima ECB preden se EU razleti v tri krasne. Osnova problema je seveda evropska tehnološka rigidnost. Ker nočejo zunaje devalvacije evra, so naredili notranjo. Slovenija pa spet v zgodovinskem zaostanku. Ne vem, kaj mislijo početi sedaj s temi bankami, ki so se kao osvobodile države. Po moje, razen NKBM, nobena nima prespektive.

Uraih Heep.
Vidim nekaj resnice v tem. Ampak ravno sprejeti vse to, je narobe. Še veliko let bomo poleg matematikov, programerjev in makroekonomistov rabili predvsem tiste, ki bodo poleg omenjene osnove imeli ogromno teoretičnega in praktičnega znanja s področja tehnike, kemije, bilogije, elektronike, medicine itd. Ki bodo vsaj približno razumeli, kako kaj deluje. Še dolgo bo potrebna armada bolj ali manj fizičnih delavcev.
Problem pa je v tem, kaj bodo porabniki zahtevali in kupovali. Logično je, da rast ne more temeljiti na produkciji zabave (računalniške igre, filmi, glasba). Osebno bi pospešil javne naložbe v vse oblike infrastrukture, na drugi strani pa del pobranih davkov razdelil kot nek UTD, enak za vse ljudi. Ne univerzalni temeljni dohodek, ampak UT dodatek. Recimo 10% povprečne neto plače na osebo.

Strani: 1