Izbrani forum: Glavni forum

Izbrana tema: članek Zakaj v denarnicah bolj ne občutimo rasti BDP?

Strani: 1

FIN-311684 sporočil: 19.513
[#2791332] 29.08.19 19:58
Odgovori   +    25
Zadnja sprememba: FIN-311684 29.08.2019 20:04
Ljubi Bog, zakaj? Imamo Cosa nostra, ’Ndrangheta, Camorra, Sacra corona unita, Sviz, Štrukle, Fides, koordinacijo sindikatov javnega sektorja, mafijo iz vseh vrst socialnih procesov. Javnosektorska štruklasta sindikalna mafija obvladuje Slovenijo. Problem je, ker v javnem sektorju dela 180 tisoč zaposlenih in na teh Šarčeva mafija ustvarja nekakšno antidržavo. Zanimiv je Šarčev Kralj, ki je pekršil zakon molka. “Che male c’è?” Kaj je v tem slabega? Kaj je slabega v tem, da prosiš za uslugo, namesto da bi zahteval pravico? Kaj je slabega v tem, če te nekdo nekomu priporoči? Igrata neodgovorna zajebanta Kralj in Šarec, trpi pa cela Slovenuja.
1011Arist sporočil: 310
[#2791334] 29.08.19 20:07
Odgovori   +    5
Katastrofa od metodologije, ki je voda na mlin za razne neumnosti. Gospod Burger, to kar ste naredili popolnoma narobe opisuje sistem, zato je treba uporabiti integral oziroma vsoto razpoložljivega prihodka oziroma BDP, ne pa primerjati rasti posameznih elementov BDP, dohodek. Krivulje teh so različne in ploščina pod temi krivuljami pokaže koliko je kdo dobil v določenem času.
Dejansko je vsota, ki jo je prejelo prebivalstvo skozi razpoložljivi dohodek zrasla relativno bolj kot je zrasla vsota BDP.
Vi s svojo napačno metodologijo, dajete vodo na mlin oziroma "argumente" za povišanje plač in transferov.
Pravilen pogled, ki ohranja stabilnost sistema je sumacija, kar sem pred časom pokazal na grafikonu.
shrani.si/f/2Y/sv/4i...zmerja.png
podatki so iz SURS
slovenecnb1 sporočil: 3.175
[#2791337] 29.08.19 20:30 · odgovor na: FIN-311684 (#2791332)
Odgovori   +    20
[FIN-311684]
Ljubi Bog, zakaj? Imamo Cosa nostra, ’Ndrangheta, Camorra, Sacra corona unita, Sviz, Štrukle, Fides, koordinacijo sindikatov javnega sektorja, mafijo iz vseh vrst socialnih procesov. Javnosektorska štruklasta sindikalna mafija obvladuje Slovenijo. Problem je, ker v javnem sektorju dela 180 tisoč zaposlenih in na teh Šarčeva mafija ustvarja nekakšno antidržavo. Zanimiv je Šarčev Kralj, ki je pekršil zakon molka. “Che male c’è?” Kaj je v tem slabega? Kaj je slabega v tem, da prosiš za uslugo, namesto da bi zahteval pravico? Kaj je slabega v tem, če te nekdo nekomu priporoči? Igrata neodgovorna zajebanta Kralj in Šarec, trpi pa cela Slovenuja.
Iz javnega demarja se tako ali drugače napaja 308 000 zaposlenih toliko je trenutna državna režija od 900 000 aktivnih , katero podjetje zdrži tretino režije ?
1011Arist sporočil: 310
[#2791338] 29.08.19 20:33 · odgovor na: 1011Arist (#2791334)
Odgovori   +    4
[1011Arist]
Katastrofa od metodologije, ki je voda na mlin za razne neumnosti. Gospod Burger, to kar ste naredili popolnoma narobe opisuje sistem, zato je treba uporabiti integral oziroma vsoto razpoložljivega prihodka oziroma BDP, ne pa primerjati rasti posameznih elementov BDP, dohodek. Krivulje teh so različne in ploščina pod temi krivuljami pokaže koliko je kdo dobil v določenem času.
Dejansko je vsota, ki jo je prejelo prebivalstvo skozi razpoložljivi dohodek zrasla relativno bolj kot je zrasla vsota BDP.
Vi s svojo napačno metodologijo, dajete vodo na mlin oziroma "argumente" za povišanje plač in transferov.
Pravilen pogled, ki ohranja stabilnost sistema je sumacija, kar sem pred časom pokazal na grafikonu.
shrani.si/f/2Y/sv/4i...zmerja.png
podatki so iz SURS
Dodajam še pojasnilo, zakaj je metodologija dr. Burgerja popolna zgrešena.
Na grafikunu
shrani.si/f/1d/5J/WR...burger.png
sem predstavil razpložljivi dohodek, ki je dejansko funkcija, ki se v 12 letih obnaša skoraj linearno in BDP, ki ima drugaćen profil zaradi recesije.

Vsota razpoložljivega dohodka v petih letih je 535, vsota BDP pa 435.
Toda če pogledaš samo prvo in zadnje leto bi gospod Burgar za te podatke ugotovil, da je razpoložljivi dohodek zrasel za 20% BDP pa za 35%
Iz tega on oziroma mi po njegovo lahko sklepamo, da je treba dati še nekaj za dohodek.
Dejansko pa je vsota BDP v hipotetičnem primeru v 5 letih 15% manjša.
Skratka, če smo v drugem letu zanemarili mostove in ceste v hipotetičnem primeru, jih je treba sedaj v petem in naprej v šestem letu obnoviti. Vsoti se morata izravnati ne pa stopnje rasti.
Naklon med dvema točkama za različne funkcije je popolnoma domišljijska vsebina in tega bi se lahko dr. zavedal.
1011Arist sporočil: 310
[#2791340] 29.08.19 21:12 · odgovor na: 1011Arist (#2791338)
Odgovori   +    2
[1011Arist]
> [1011Arist]
> Katastrofa od metodologije, ki je voda na mlin za razne neumnosti. Gospod Burger, to kar ste naredili popolnoma narobe opisuje sistem, zato je treba uporabiti integral oziroma vsoto razpoložljivega prihodka oziroma BDP, ne pa primerjati rasti posameznih elementov BDP, dohodek. Krivulje teh so različne in ploščina pod temi krivuljami pokaže koliko je kdo dobil v določenem času.
> Dejansko je vsota, ki jo je prejelo prebivalstvo skozi razpoložljivi dohodek zrasla relativno bolj kot je zrasla vsota BDP.
> Vi s svojo napačno metodologijo, dajete vodo na mlin oziroma "argumente" za povišanje plač in transferov.
> Pravilen pogled, ki ohranja stabilnost sistema je sumacija, kar sem pred časom pokazal na grafikonu.
> shrani.si/f/2Y/sv/4i...zmerja.png
> podatki so iz SURS

Dodajam še pojasnilo, zakaj je metodologija dr. Burgerja popolna zgrešena.
Na grafikunu
shrani.si/f/1d/5J/WR...burger.png
sem predstavil razpložljivi dohodek, ki je dejansko funkcija, ki se v 12 letih obnaša skoraj linearno in BDP, ki ima drugaćen profil zaradi recesije.

Vsota razpoložljivega dohodka v petih letih je 535, vsota BDP pa 435.
Toda če pogledaš samo prvo in zadnje leto bi gospod Burgar za te podatke ugotovil, da je razpoložljivi dohodek zrasel za 20% BDP pa za 35%
Iz tega on oziroma mi po njegovo lahko sklepamo, da je treba dati še nekaj za dohodek.
Dejansko pa je vsota BDP v hipotetičnem primeru v 5 letih 15% manjša.
Skratka, če smo v drugem letu zanemarili mostove in ceste v hipotetičnem primeru, jih je treba sedaj v petem in naprej v šestem letu obnoviti. Vsoti se morata izravnati ne pa stopnje rasti.
Naklon med dvema točkama za različne funkcije je popolnoma domišljijska vsebina in tega bi se lahko dr. zavedal.

Sedaj vidim, da je tudi naslov popolna neresnica, v denarnicah in v razpoložljivem dohodku se je znašla večja vsota povečanja kot v BDP.
denac sporočil: 22.734
[#2791350] 29.08.19 23:36
Odgovori   +    12
Zakaj v denarnicah bolj ne občutimo rasti BDP?
Politično kriminaliteto je treba plačati. Globoka država je draga.
kzupanc sporočil: 8.254
[#2791369] 30.08.19 08:24
Odgovori   +    0
Sicer sem načeloma z avitko državo. Razpoložljivi dohodek pa kaže na vitkost države, kar pa je vseeno daleč od merila za blaginjo. Če bi Mesec ukinil dodatno zdravstveno zavarovanje bi se razpoložljivi dohodek nekoliko zmanjšal, recimo.
A prav sklepam?
1011Arist sporočil: 310
[#2791377] 30.08.19 09:03 · odgovor na: kzupanc (#2791369)
Odgovori   +    2
[kzupanc]
Sicer sem načeloma z avitko državo. Razpoložljivi dohodek pa kaže na vitkost države, kar pa je vseeno daleč od merila za blaginjo. Če bi Mesec ukinil dodatno zdravstveno zavarovanje bi se razpoložljivi dohodek nekoliko zmanjšal, recimo.
A prav sklepam?
Narobe sklepaš.
Razpoložljivi dohodek so prihodki, ki jih prejmejo vsa gospodinjstva:
plače, pokojnine, štipendije, otroški dodatki, socialne pomoči.
Prihodki se ne bi nič spremenili zaradi dodatnega zavarovanja, bi pa se zmanjšali odhodki gospodinjstev.
1011Arist sporočil: 310
[#2791389] 30.08.19 09:25 · odgovor na: 1011Arist (#2791338)
Odgovori   +    5
Zadnja sprememba: 1011Arist 30.08.2019 09:35
[1011Arist]
> [1011Arist]
> Katastrofa od metodologije, ki je voda na mlin za razne neumnosti. Gospod Burger, to kar ste naredili popolnoma narobe opisuje sistem, zato je treba uporabiti integral oziroma vsoto razpoložljivega prihodka oziroma BDP, ne pa primerjati rasti posameznih elementov BDP, dohodek. Krivulje teh so različne in ploščina pod temi krivuljami pokaže koliko je kdo dobil v določenem času.
> Dejansko je vsota, ki jo je prejelo prebivalstvo skozi razpoložljivi dohodek zrasla relativno bolj kot je zrasla vsota BDP.
> Vi s svojo napačno metodologijo, dajete vodo na mlin oziroma "argumente" za povišanje plač in transferov.
> Pravilen pogled, ki ohranja stabilnost sistema je sumacija, kar sem pred časom pokazal na grafikonu.
> shrani.si/f/2Y/sv/4i...zmerja.png
> podatki so iz SURS

Dodajam še pojasnilo, zakaj je metodologija dr. Burgerja popolna zgrešena.
Na grafikunu
shrani.si/f/1d/5J/WR...burger.png
sem predstavil razpložljivi dohodek, ki je dejansko funkcija, ki se v 12 letih obnaša skoraj linearno in BDP, ki ima drugaćen profil zaradi recesije.

Vsota razpoložljivega dohodka v petih letih je 535, vsota BDP pa 435.
Toda če pogledaš samo prvo in zadnje leto bi gospod Burgar za te podatke ugotovil, da je razpoložljivi dohodek zrasel za 20% BDP pa za 35%
Iz tega on oziroma mi po njegovo lahko sklepamo, da je treba dati še nekaj za dohodek.
Dejansko pa je vsota BDP v hipotetičnem primeru v 5 letih 15% manjša.
Skratka, če smo v drugem letu zanemarili mostove in ceste v hipotetičnem primeru, jih je treba sedaj v petem in naprej v šestem letu obnoviti. Vsoti se morata izravnati ne pa stopnje rasti.
Naklon med dvema točkama za različne funkcije je popolnoma domišljijska vsebina in tega bi se lahko dr. zavedal.

Ker vidim, da ni odziva na pojasnilo zakaj je metodologija napačna z matematičnimi argumetni, bom isto zadevo prikazal še fizikalno: razpoložljivi dohodek je hitrost, vsota razpoložljive dohodka v obdobju pa je pot.

Če se odpravite iz Ljubljane na obalo in imate vi in prijatelji na začetku hitrost 100km/h,
potem pa vi peljete bolj tekoče, prijatelj pa je zastal v zastoju in je vozil nekaj časa samo 50km/h. Vi ste malo pospešili in točno po eni uri vožnje vozite 110km/h in ste že v Kopru, prijatelj pa želi nadoknaditi zastoj in točno po eni uri vozi 130km/h nahaj pa se v Kozini 20 km za vami.
Sedaj pa poglejte skrajno neumen sklep, ki ga ta metodologija da:
Prijatelj je uspešnejši, ker točno po eni uri vozi 130 vi pa 110.
Dejansko pa je prijatelj 20 km poti za vami!!!
Rezultat primerjave hitrosti po eni uri je sicer resnično dejstvo, a nam nič ne pove o tem koliko cilja smo dosegli.
MarijanMacek sporočil: 2.252
[#2791391] 30.08.19 09:29 · odgovor na: 1011Arist (#2791389)
Odgovori   +    1
[1011Arist]
Ker vidim, da ni odziva na pojasnilo zakaj je metodologija napačna z matematičnimi argumetni, bom isto zadevo prikazal še fizikalno: razpoložljivi dohodek je hitrost, vsota razpoložljive dohodka v obdobju pa je pot.

Če se odpravite iz Ljubljane na obalo in imate vi in prijatelji na začetku hitrost 100km/h,
potem pa vi peljete bolj tekoče, prijatelj pa je zastal v zastoju in je vozil nekaj časa samo 50km/h. Vi ste malo pospešili in točno po eni uri vožnje vozite 110km/h in ste že v Kopru, prijatelj pa želi nadoknaditi zastoj in točno po eni uri vozi 130km/h nahaj pa se v Sežani 20 km za vami.
Sedaj pa poglejte skrajno neumen sklep, ki ga ta metodologija da:
Prijatelj je uspešnejši, ker točno po eni uri vozi 130 vi pa 110.
Dejansko pa je prijatelj 20 km poti za vami!!!
Rezultat primerjave hitrosti po eni uri je sicer resnično dejstvo, a nam nič ne pove o tem koliko cilja smo dosegli.

Samo to mi v tem lepo obrazloženem primeru ni jasno, kako se je znašel v Sežani, če je šel iz Ljubljane na obalo?
1011Arist sporočil: 310
[#2791395] 30.08.19 09:36 · odgovor na: MarijanMacek (#2791391)
Odgovori   +    1
[MarijanMacek]
> [1011Arist]

> Ker vidim, da ni odziva na pojasnilo zakaj je metodologija napačna z matematičnimi argumetni, bom isto zadevo prikazal še fizikalno: razpoložljivi dohodek je hitrost, vsota razpoložljive dohodka v obdobju pa je pot.
>
> Če se odpravite iz Ljubljane na obalo in imate vi in prijatelji na začetku hitrost 100km/h,
> potem pa vi peljete bolj tekoče, prijatelj pa je zastal v zastoju in je vozil nekaj časa samo 50km/h. Vi ste malo pospešili in točno po eni uri vožnje vozite 110km/h in ste že v Kopru, prijatelj pa želi nadoknaditi zastoj in točno po eni uri vozi 130km/h nahaj pa se v Sežani 20 km za vami.
> Sedaj pa poglejte skrajno neumen sklep, ki ga ta metodologija da:
> Prijatelj je uspešnejši, ker točno po eni uri vozi 130 vi pa 110.
> Dejansko pa je prijatelj 20 km poti za vami!!!
> Rezultat primerjave hitrosti po eni uri je sicer resnično dejstvo, a nam nič ne pove o tem koliko cilja smo dosegli.


Samo to mi v tem lepo obrazloženem primeru ni jasno, kako se je znašel v Sežani, če je šel iz Ljubljane na obalo?
Hvala za pripombo, sem popravil lapsus.
najobj sporočil: 26.820
[#2791452] 30.08.19 13:14 · odgovor na: 1011Arist (#2791395)
Odgovori   +    0
[1011Arist]
> [MarijanMacek]
> > [1011Arist]
>
> > Ker vidim, da ni odziva na pojasnilo zakaj je metodologija napačna z matematičnimi argumetni, bom isto zadevo prikazal še fizikalno: razpoložljivi dohodek je hitrost, vsota razpoložljive dohodka v obdobju pa je pot.
> >
> > Če se odpravite iz Ljubljane na obalo in imate vi in prijatelji na začetku hitrost 100km/h,
> > potem pa vi peljete bolj tekoče, prijatelj pa je zastal v zastoju in je vozil nekaj časa samo 50km/h. Vi ste malo pospešili in točno po eni uri vožnje vozite 110km/h in ste že v Kopru, prijatelj pa želi nadoknaditi zastoj in točno po eni uri vozi 130km/h nahaj pa se v Sežani 20 km za vami.
> > Sedaj pa poglejte skrajno neumen sklep, ki ga ta metodologija da:
> > Prijatelj je uspešnejši, ker točno po eni uri vozi 130 vi pa 110.
> > Dejansko pa je prijatelj 20 km poti za vami!!!
> > Rezultat primerjave hitrosti po eni uri je sicer resnično dejstvo, a nam nič ne pove o tem koliko cilja smo dosegli.
> Samo to mi v tem lepo obrazloženem primeru ni jasno, kako se je znašel v Sežani, če je šel iz Ljubljane na obalo?
Hvala za pripombo, sem popravil lapsus.
... eh, če je za prevoz uporabil GoOpti, takšen obvoz sploh ni lapsus ...

P.S.: ker se je Nataša Koražija včeraj tl.finance.si/895192...lijo-pamet z odzivom kar dobro opekla, po mojem odziva Tanje Smrekar in Anje Zaletel ne boš dočakal ...
P46000 sporočil: 168
[#2791769] 02.09.19 09:01 · odgovor na: 1011Arist (#2791377)
Odgovori   +    0
[1011Arist]
> [kzupanc]
> Sicer sem načeloma z avitko državo. Razpoložljivi dohodek pa kaže na vitkost države, kar pa je vseeno daleč od merila za blaginjo. Če bi Mesec ukinil dodatno zdravstveno zavarovanje bi se razpoložljivi dohodek nekoliko zmanjšal, recimo.
> A prav sklepam?

Narobe sklepaš.
Razpoložljivi dohodek so prihodki, ki jih prejmejo vsa gospodinjstva:
plače, pokojnine, štipendije, otroški dodatki, socialne pomoči.
Prihodki se ne bi nič spremenili zaradi dodatnega zavarovanja, bi pa se zmanjšali odhodki gospodinjstev.
Razpoložljivi prihodki bi se z Mesčevim predlogom zmanjšali, saj se zaradi višjih prispevkov delojemalcev (po njegovem 7,36%) dohodninska osnova zmanjša, se pa neto plača tudi zniža, ker se dohodnina zmanjša manj, kot se zmanjša njena osnova.

Jasno pa se dodatno povečajo stroški dela zaradi povišanja prispevka za zdravstveno zavarovanj na strani delodajalcev.

Kot si pa že napisal, se z ukinitvijo doplnilnega zavarovanja zmanjšajo tudi odhodki gospodinjstva.

Strani: 1