[alek14]
Glavni problem je sezonsko shranjevanje - to pa se z baterijami ne da.
Morad bi se kazalo lotiti glavnega problema. Prej ali slej bo treba po vroč kostanj ali pa se od obnovljivcev (v velikem obsegu) treba preprosto posloviti.

Najbrž ne. Razvoj gre etapno, seveda tudi pri baterijah. Najbrž pa nikoli ne bo možno shranjevati elektriko v baterijah za cel mesec ali celo par mesecev na zalogo, če prav razumem tvoj point. Že pocenitev in povečanje gostote baterij bi pomenilo kvantni skok pri razvoju elektromobilnosti, tudi telefonije recimo, računalništva, kakor tudi samooskrbe z elektriko. Nemčija, Norveška, Irska, Nizozemske recimo, stavijo na popolno naslonitev energetske oskrbe na obnovljive vire, celo brez atomskih central, kar za Slovenijo seveda ne bo mogoče.

[alek14]
Glavni problem je sezonsko shranjevanje - to pa se z baterijami ne da.
Morad bi se kazalo lotiti glavnega problema. Prej ali slej bo treba po vroč kostanj ali pa se od obnovljivcev (v velikem obsegu) treba preprosto posloviti.

To je seveda en vidik in povsem utemeljen. Kot razumem, pa je temeljna poanta pobude Battery 2030+ okrepiti evropsko konkurenčnost pri proizvodnji baterij. Ocenjujejo, da bo trg baterij zelo hitro rasel, v Evropi pa ni proizvajalcev, ki bi bili konkurenčni azijskim in ameriškim.

Podpora pobudi med drugim tudi kaže, da nemška avtomobilska industrija zelo resno stavi na e-mobilnost. Seveda hkrati tudi zelo močno lobira za klasično avtomobilsko proizvodnjo.

Glede sezonskega shranjevanja pa trenutno v EU največ R&R denarja usmerjajo v razvoj vodikove tehnologije. Ne trdim, da so za prmej na pravi poti, a ne moremo jim očitati, da se niso glavnega problema vsaj lotili.