Strani: 1

sopranos sporočil: 9.128
[#2750303] 29.12.18 15:52
Odgovori   +    7
No, v bistvu smo šele sedaj presegli leto 2008. Celih 10 let je trajalo!!!!! S tem, da je danes v javnem sektorju zaposlenih cca. 15.000 ljudi več kot leta 2008.

Pa višja zaposlenost je posledica uvoza tuje delovne sile, predvsem iz Kosova in BiH.

Kako trdno stojimo danes, pa bo pokazala naslednja kriza.
Endimion sporočil: 6.759
[#2750317] 29.12.18 18:24 · odgovor na: sopranos (#2750303)
Odgovori   +    5
Tudi takrat je bila zaposlenost posledica uvoza tuje delovne sile.

Leta 2008 je v gradbeništvu delalo 95000 ljudi, danes okoli 60.000
COP sporočil: 3.528
[#2750344] 29.12.18 20:16
Odgovori   +    0
Bravo, Šarec!
sopranos sporočil: 9.128
[#2750350] 29.12.18 20:53 · odgovor na: Endimion (#2750317)
Odgovori   +    5
[Endimion]
Tudi takrat je bila zaposlenost posledica uvoza tuje delovne sile.

Leta 2008 je v gradbeništvu delalo 95000 ljudi, danes okoli 60.000
Ja, sedaj je razmerje zagotovo bolj zdravo, v smislu, da je bilo prej gradbeništvo čisto predimenzionirano. Pa tudi podjetja na splošno so manj zadolžena in kapitalsko močnejša. Banke so manj izpostavljene in tudi kapitalsko močnejše ter predvsem manj izpostavljene do tujine. Izvoz je večji. Turizem je bolj razvit.

Zaskrbljujoče pa je, da je sedaj zadolženost države okoli 70% in da je za več kot 20 milijard EUR višja kot je bila. Da imamo 15.000 več zaposlenih v javnem sektorju. Da je DDV 22%. Da ima v primerjavi z zasebnim sektorjem javni zelo visoke plače. In da v teh 10 letih nismo izvedli nobene resne reforme.
jezdec666 sporočil: 6.609
[#2750353] 29.12.18 21:34 · odgovor na: sopranos (#2750350)
Odgovori   +    0
A, če zaženemo drugi tir v 2019, se znamo tej številki kar približati. Bo le gradnja več tisoč stanovanj istočasno, pa več poslovnih kompleksov. Mislim, da se bližamo vrhu.
Endimion sporočil: 6.759
[#2750461] 30.12.18 21:01 · odgovor na: sopranos (#2750350)
Odgovori   +    4
[sopranos]
> [Endimion]
> Tudi takrat je bila zaposlenost posledica uvoza tuje delovne sile.
>
> Leta 2008 je v gradbeništvu delalo 95000 ljudi, danes okoli 60.000

Ja, sedaj je razmerje zagotovo bolj zdravo, v smislu, da je bilo prej gradbeništvo čisto predimenzionirano. Pa tudi podjetja na splošno so manj zadolžena in kapitalsko močnejša. Banke so manj izpostavljene in tudi kapitalsko močnejše ter predvsem manj izpostavljene do tujine. Izvoz je večji. Turizem je bolj razvit.
In celota je bistveno bolj odporna na zunanje šoke kot je bila prej.
Zaskrbljujoče pa je, da je sedaj zadolženost države okoli 70% in da je za več kot 20 milijard EUR višja kot je bila. Da imamo 15.000 več zaposlenih v javnem sektorju. Da je DDV 22%. Da ima v primerjavi z zasebnim sektorjem javni zelo visoke plače. In da v teh 10 letih nismo izvedli nobene resne reforme.
Visoke plače JS vis-a-vis RS so posledica strukture zaposlenih. Jaz ne verjamem, da ima privat dohtarca NIŽJO ali precej NIŽJO plačo kot njena JS kolegica. POdobno je z VSŠ profesorji in drugim. Jaz ne vem od kod fama, da če se vse to privatizira, bodo a ti ljudje pristali na nižje plače. Medi sestre nam uhajajo ven, ker dobi v domu ostarelih v Celovcu 2 ali 3x več kot dobi tukaj. Sopsobni zdravniki nam bežijo, ker je zunaj bistveno boljše plačan. Edina razlika bi bila, da če se te prestavijo iz Javnih zavodov na neke gospodarske družbe, postanejo sami po sebi del realnega sektorja, povprečja skočijo v RS navzgor, v JS navzdol, strošek pa bi bil precej podoben. da ne rečem enak.

Reforme se nikjer ne delajo na nož. Ker je celokupen sistem prevelik, da bi z macolo tolkel po njem. In zdravila, ki so uorabna danes, morda ne bodo jutri.

Rad uporabim prispodobo s plovili. Majhen čoln se z lahkoto obrne. na vsak premik "timuna" takoj reagira. IN z lahkoto ga spraviš nazaj. 300m tanker ne moreš. Ne reagira takoj, ker ima inercijo, in ko se začne premikat v levo ali desno, ga ni lahko ustavit. In ustroj države z vsemi njenimi podistemi je tak tanker. in tako pri državi kot pri plovilih je še marsikaj odvisno od zunanjih dejavnikov (pri ladjah veter, tokovi, promet okoli tebe)...

Ker nismo madžarska ali Rusija, lahko oblast tudi zamenjamo. zdaj pa ti sredi obračanja tankerja zamenjaj kapitana z enim drugim, ki je itak že prej rekel da bi morali drugače obračat, obenem pa o sami ladji nima dosti pojma. recept za katastrofo.

Umen vladar ne bo delal revolucije, ampak evolucijo... In če ogledaš podatke ki sem jih lepil v zadnjih tednih, vidiš, da se je realni sektor pobral kar sam od sebe. Oblast ni dosti drkala po tem, folk je pa lepo se sestavil.
sopranos sporočil: 9.128
[#2750464] 30.12.18 23:23 · odgovor na: Endimion (#2750461)
Odgovori   +    3
[Endimion]
> [sopranos]
> > [Endimion]
> >
Visoke plače JS vis-a-vis RS so posledica strukture zaposlenih. Jaz ne verjamem, da ima privat dohtarca NIŽJO ali precej NIŽJO plačo kot njena JS kolegica. POdobno je z VSŠ profesorji in drugim. Jaz ne vem od kod fama, da če se vse to privatizira, bodo a ti ljudje pristali na nižje plače. Medi sestre nam uhajajo ven, ker dobi v domu ostarelih v Celovcu 2 ali 3x več kot dobi tukaj. Sopsobni zdravniki nam bežijo, ker je zunaj bistveno boljše plačan. Edina razlika bi bila, da če se te prestavijo iz Javnih zavodov na neke gospodarske družbe, postanejo sami po sebi del realnega sektorja, povprečja skočijo v RS navzgor, v JS navzdol, strošek pa bi bil precej podoben. da ne rečem enak.
No, problem, ki ga vidim jaz je, da je v javnem sektorju cel kup ljudi z družboslovno izobrazbo, ki je sam sebi namen. In primerjati plačo recimo doktorja znanosti z nekom iz gospodarstva, se mi zdi zelo nesmiselno. In glede na to, da nima človek v javem sektorju praktične možnosti, da je odpuščen in da mu plača iz leta v leto avtomatsko narašča, je primerjava še toliko bolj neprimerna.
Reforme se nikjer ne delajo na nož. Ker je celokupen sistem prevelik, da bi z macolo tolkel po njem. In zdravila, ki so uorabna danes, morda ne bodo jutri.

Rad uporabim prispodobo s plovili. Majhen čoln se z lahkoto obrne. na vsak premik "timuna" takoj reagira. IN z lahkoto ga spraviš nazaj. 300m tanker ne moreš. Ne reagira takoj, ker ima inercijo, in ko se začne premikat v levo ali desno, ga ni lahko ustavit. In ustroj države z vsemi njenimi podistemi je tak tanker. in tako pri državi kot pri plovilih je še marsikaj odvisno od zunanjih dejavnikov (pri ladjah veter, tokovi, promet okoli tebe)...

Ker nismo madžarska ali Rusija, lahko oblast tudi zamenjamo. zdaj pa ti sredi obračanja tankerja zamenjaj kapitana z enim drugim, ki je itak že prej rekel da bi morali drugače obračat, obenem pa o sami ladji nima dosti pojma. recept za katastrofo.

Umen vladar ne bo delal revolucije, ampak evolucijo... In če ogledaš podatke ki sem jih lepil v zadnjih tednih, vidiš, da se je realni sektor pobral kar sam od sebe. Oblast ni dosti drkala po tem, folk je pa lepo se sestavil.
Ja, se pa strinjam, da je revolucija še slabša. Ampak da nismo sposobni DDV znižati nazaj na 20%, pa malo dohodninskih razredov dvigniti, kaže na to, da v Sloveniji ni niti najmanjše pripravljenosti na spremembe v javnem sektorju.

Pa tudi maščevanje Akrapoviču je zelo strašljiv pokazatelj tega kam gre Slovenija. Slovenija s sedanjim pristopom nikoli ne bo v špici. Hkrati pa ne bo najslabša. Obsojeni smo na te vice povprečnosti.
Endimion sporočil: 6.759
[#2750487] 31.12.18 11:48 · odgovor na: sopranos (#2750464)
Odgovori   +    1
www.mf.gov.si/filead...r_2018.pdf

Oblast ma zdajle sladke skrbi:

V obdoobju 1-11 2018 imamo 730 milijonov celotnega presežka, in 1575 milijonov primarnega presežka.

IN je povsem vseen kurc, če je notri dividenda od NLB. Država ima, ali je imela naložbe, ne le zato da dnar notri meče, ampak tudi kaj smetane od njih pobere.

Račun financiranja pa pokaže da so se sredstva na računih od 1-2018 povečala za 1266 mio€. V Prvem kvartalu netto zadolžitev okol 1,3 mlrd, v drugem netto odplačilo dolga v višini 700 mio, potem nekaj miganja v plus in minus, in novembra 600 mio od prodaje NLB.

Če ga ne bodo kaj biksali, imamo proračun tudi za drugo leto zaprt.

Ampak.. da dam številke v konteks... Ta proračun je sicer z enkratnimi dogodki... primarno v enem letu ustvaril toliko primarnega presežka, kolikor je ocenjena vrednost drugega tira. A res mislite da tistih kurčevih šin pa kretnic ne moremo sfinancirat sami? Pa magar res zlate bile, kokr je vrednost tega posla.

A veš da se je število penzionistov nehalo povečevat. Bejbumarje smo pospravli v penzijo, pa se svet ni snel s tečajev. Iz proračuna pa je bilo za njih potrebno dat dobrih 10% manj kot lani. to je efekt gospodarske rasti in dobro delujoče ekonomije.
jezdec666 sporočil: 6.609
[#2750492] 31.12.18 12:34 · odgovor na: Endimion (#2750487)
Odgovori   +    0
Sem glih pred kratkim razmišljal s tem v zvezi, da je zdajle verjetno tisti trenutek, ko lahko ob primernih rezervacijah in z recimo izdajo kakšnih obveznic, sfinanciramo tako drugi tir kot drugi blok JEK, pa še srednjesavsko verigo elektrarn za posladek. To bi zagotovilo tudi srednjeročno pozitiven vpliv na gospodarstvo kljub mogoči krizi. Seveda bo izza drugega tira potrebno posodobiti tudi ostale tire proti zalednim državam, pa drugi tir na gorenjsko, pa do Brnika, pa čas bi bil za poglobitev železnice v Ljubljani pa... Ampak kljub vsem jokavčkom, nam gre momentalno izjemno odlično.
abohte sporočil: 2.229
[#2750503] 31.12.18 15:14 · odgovor na: jezdec666 (#2750492)
Odgovori   +    3
Ne vem. Kako mi gre jaz primerjam s tem, koliko si lahko s svojim tošlom privoščim npr. v Franciji, ne koliko presežka ima državni proračun. In v Franciji sem lahko le pašteta turist. To da ima država presežek tudi nič ne pove o tem, kako trdni so temelji gospodarske rasti. Zadolženost podjetij ne pokaže vsega. Zdravstveni sistem se sesuva. Pokojninski sistem životari ob rekordni zaposlenosti (kaj bi bilo ob šoku in povečanju brezposelnosti?). Upam, da ima Endimion prav, ko gleda na situacijo z rožnatimi očali. Iskreno upam.
sopranos sporočil: 9.128
[#2750578] 01.01.19 22:44 · odgovor na: Endimion (#2750487)
Odgovori   +    0
[Endimion]
www.mf.gov.si/filead...r_2018.pdf

Oblast ma zdajle sladke skrbi:

V obdoobju 1-11 2018 imamo 730 milijonov celotnega presežka, in 1575 milijonov primarnega presežka.

IN je povsem vseen kurc, če je notri dividenda od NLB. Država ima, ali je imela naložbe, ne le zato da dnar notri meče, ampak tudi kaj smetane od njih pobere.

Račun financiranja pa pokaže da so se sredstva na računih od 1-2018 povečala za 1266 mio€. V Prvem kvartalu netto zadolžitev okol 1,3 mlrd, v drugem netto odplačilo dolga v višini 700 mio, potem nekaj miganja v plus in minus, in novembra 600 mio od prodaje NLB.

Če ga ne bodo kaj biksali, imamo proračun tudi za drugo leto zaprt.

Ampak.. da dam številke v konteks... Ta proračun je sicer z enkratnimi dogodki... primarno v enem letu ustvaril toliko primarnega presežka, kolikor je ocenjena vrednost drugega tira. A res mislite da tistih kurčevih šin pa kretnic ne moremo sfinancirat sami? Pa magar res zlate bile, kokr je vrednost tega posla.

A veš da se je število penzionistov nehalo povečevat. Bejbumarje smo pospravli v penzijo, pa se svet ni snel s tečajev. Iz proračuna pa je bilo za njih potrebno dat dobrih 10% manj kot lani. to je efekt gospodarske rasti in dobro delujoče ekonomije.
Bejbi boomarje smo že spravili v penzijo, no vsaj delno. Ampak v tako, da jim ne omogoča dostojnega življenja. Bolj kot se bodo dvigovale plače, stroški itd., bolj bodo prišle do izraza bedne pokojnine. In bolj bo to postalo vir politične nestabilnosti, ko bodo. razočarani volili bolj ekstremne stranke.

Drugi pokojninski steber, ki ga imamo je nezadosten. Prvi je na majavih tleh.

Sedaj prihaja naslednji val praznjenja podeželja, ki bo razgalil do obisti, da nimamo delujoče stanovanjske politike.

Ampak ja, neke hude katastrofe ne bo. Bo pa več stopicanja na mestu. In tudi to je psihološko gledano slabo. In bo povzročalo vedno večja trenja. In v takih razmerah, ko bo vedno težje kaj izpeljati, se bodo tudi javno-finančne razmere slabšale, ne izboljševale.
1011Arist sporočil: 185
[#2750580] 02.01.19 01:15 · odgovor na: sopranos (#2750578)
Odgovori   +    2
[sopranos]
> [Endimion]
>

Drugi pokojninski steber, ki ga imamo je nezadosten. Prvi je na majavih tleh.
A lahko izustite vsaj eno smiselno utemeljitev za ta stavek.

Prvi steber je dolgoročno stabilen, ker ga ne zamaja inflacija ali napake upravljavcev, ker aktivna generacija daje delež prihodkov za ta steber. PayGO vedno kritizirajo upravljavci privatnih skladov, dejasnko pa se je zgodovisko vedno solidno izkazal.
Pokojninska reforma 2000 je uvedla drugega in zmanjšala obveznost obveznega vplačila v prvega za podjetja, da bi imela aktivna generacija preko podjetij vir za svoje kapitalske pokojnine, ki bi znašale okoli 1/5 celotne.

ČE imaš 60 do 65% iz prvega in 12 ali nekaj več iz drugega je to 75%, kar so tudi priporočila OECD.

Drugi zavestno izbran, pravilen, a tako grajan in nerazumljen princip pa je, da proračun "doplača" del pokojnin v blagajni.
Zbranih prispevkov je bilo lani okoli 4,15 mlrd €, izplačanih pokojnin pa 4,5 mlrd €.
Če iz proračuna dodaš 1,1 mlrd € in plačaš za upokojence tudi zdravstveno zavarovanje.
Dobiš nazaj v proračun DDV od porabe upokojencev tudi okoli 1 mlrd €.
Hkati narediš tudi multiplikator, da lahko upokojenci več plačajo storitve v svojem okolju, kar pa so za toliko povečani prihodki aktivne generacije. Skratka Tone in njegovi svetovalci so takrat vedeli, kaj delajo. Mnogim sedanjim modrovalcem pa se dejansko niti sanja ne, kako dobro zamišljeno sistem deluje.
sopranos sporočil: 9.128
[#2750601] 02.01.19 10:29 · odgovor na: 1011Arist (#2750580)
Odgovori   +    0
[1011Arist]
> [sopranos]
> > [Endimion]
> >
>
> Drugi pokojninski steber, ki ga imamo je nezadosten. Prvi je na majavih tleh.
>
Pa ne še eden, ki ponavlja ta nesmisel, da je prvi steber na majavih tleh.
A lahko izustite vsaj eno smiselno utemeljitev za ta stavek.

Prvi steber je dolgoročno stabilen, ker ga ne zamaja inflacija ali napake upravljavcev, ker aktivna generacija daje delež prihodkov za ta steber. PayGO vedno kritizirajo upravljavci privatnih skladov, dejasnko pa se je zgodovisko vedno solidno izkazal.
Pokojninska reforma 2000 je uvedla drugega in zmanjšala obveznost obveznega vplačila v prvega za podjetja, da bi imela aktivna generacija preko podjetij vir za svoje kapitalske pokojnine, ki bi znašale okoli 1/5 celotne.

ČE imaš 60 do 65% iz prvega in 12 ali nekaj več iz drugega je to 75%, kar so tudi priporočila OECD.

Drugi zavestno izbran, pravilen, a tako grajan in nerazumljen princip pa je, da proračun "doplača" del pokojnin v blagajni.
Zbranih prispevkov je bilo lani okoli 4,15 mlrd €, izplačanih pokojnin pa 4,5 mlrd €.
Če iz proračuna dodaš 1,1 mlrd € in plačaš za upokojence tudi zdravstveno zavarovanje.
Dobiš nazaj v proračun DDV od porabe upokojencev tudi okoli 1 mlrd €.
Hkati narediš tudi multiplikator, da lahko upokojenci več plačajo storitve v svojem okolju, kar pa so za toliko povečani prihodki aktivne generacije. Skratka Tone in njegovi svetovalci so takrat vedeli, kaj delajo. Mnogim sedanjim modrovalcem pa se dejansko niti sanja ne, kako dobro zamišljeno sistem deluje.
Pay as you go sistem deluje, če je razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom in upokojenci močno nagnjeno v smer prvih.

Pri takem razmerju kot ga imamo v Sloveniji in se bo zagotovo še slabšal, gredo potem rešitve v dve smeri. Vedno daljšo delovno dobo in vedno nižje pokojnine. V Sloveniji pa z dodatkom na delovno dobo skrbimo tudi za to, da so starejši delavci precej na udaru in da vedno težje izpolnijo zahtevano minimalno delovno dobo.

Zbrani prispevki za pokojnine temeljijo tudi na tem, da so celo najnižje plače nadpovprečno obremenjene s prispevki in da številni tujci vplačujejo v to shemo, a ne bodo nikoli uživalci pravic iz nje. In ja, sedaj ko imamo polno zaposlenost (da smo malenkostno presegli tisto iz lwta 2008 smo potrebovali celih 10 let), so tudi zbrana sredstva visoka. Ob naslednji krizi se to lahko hitro spremeni. Za 200-300 milijonov evrov izpada prispevkov na leto.

Država že vrsto let tudi uporablja razno razne finte s katerimi skrbi, da tiste najbolj ranljive prikrajša za sredstva, ki jim jih javno obljublja. Naj gre to za razne štipendije, socialne pomoči, subvencije itd.

In Slovenci ne dobivamo 65% pokojnine iz PAYG ampak pod 60%. In tisti najbolj ranljivi povečini tudi nimajo nobenih dodatnih sredstev v smislu drugega stebra. Če se ne motim je povprečni privarčevani znesek v drugem stebru 4.000 eur. In cca. 50% ljudi ni vključenih v to zadevo.

Se strinjam, da prvega stebra ne gre odpraviti. Bi pa lahko naredili več, da imamo bolje delujoči in obsežnejši drugi in tretji steber. Ampak žal tega ne spodbujamo dovolj.
carnium sporočil: 341
[#2750604] 02.01.19 10:51 · odgovor na: Endimion (#2750461)
Odgovori   +    3
[Endimion]
Visoke plače JS vis-a-vis RS so posledica strukture zaposlenih. Jaz ne verjamem, da ima privat dohtarca NIŽJO ali precej NIŽJO plačo kot njena JS kolegica. POdobno je z VSŠ profesorji in drugim. Jaz ne vem od kod fama, da če se vse to privatizira, bodo a ti ljudje pristali na nižje plače.
Tukaj se strinjam s tabo. Ampak primerjava gole izobrazbe nam na 'privatni' strani pokaže 'samo' inženirje s tehnično izobrazbo, na 'javni' pa FSPN akademike z doktorati iz burekologije.

Privatizacija ne bi pomenila znižanje plač POTREBNIM kadrom, ampak precejšnje čiščenje balasta.

V našem koncu je družinsko zdravstvo koncesionarsko.
Prideš, ko te naročijo in si v par minutah na vrsti.
Ni ti treba bit za vsak primer v čakalnici še pred začetkom dela, da bi čakal dve uri po začetku delovnega časa, da se na zadnjih vratih ambulante zvrstijo vse tiste bele coklice, ki vozijo svoje ate, mame, strice in tete preko vrste.
In na primerljiv ZD z zasebniki ni prilimana stolpnica štaba kot na tistega v javni lasti.

Strani: 1