Strani: 1

FIN-311684 sporočil: 16.504
[#2750536] 01.01.19 09:34
Odgovori   +    14
Ene države močno konvergirajo, po domače se razvojno hitro približujejo najbolj razvitim članicam EU, so države, ki so izvedle odločne strukturne reforme in so se hitreje izvlekle iz zadnje krize tudi iz nove se bodo. Slovenije, ki ni izvedla nobene strukturne reforme ni med njimi. Poglejmo le slovenski javni sektor iz katerega se ne da nagnati nesposobnega in lenega ter na drugi strani nagraditi tistega, ki dela. Javni sektor se je prelevil v sistem, kje nihče za nič ne sprašuje, omogoča pa plačo, kasneje tudi spodobno pokojnino.

Zakaj je na zadnjih volitvah veliko ljudi volilo stranke, ki imajo volilno bazo v javnem sektorju in denarno v proračunu? Zakaj volivci niso proti prevelikem in neučinkovitem javnem sektorju in tej kvazipodjetniški državi? Ljudje samoohranitveno čutijo, da bo naslednja kriza zradirala gospodarstvo in socialno državo in le tisti, ki bodo del javnega sektorja bodo krizo po vzoru prejšnje krize preživeli brez večjih prask. Volivci, ki so volili koalicijske stranke so v bistvu žalostni, ker niso že del javnega sektorja in pričakujejo, da čim prej postanejo, da so na vrhu prehranske verige, kar bo v novi krizi najbolj pomembno.
jure1943 sporočil: 857
[#2750541] 01.01.19 12:32 · odgovor na: FIN-311684 (#2750536)
Odgovori   +    14
... Poglejmo le slovenski javni sektor iz katerega se ne da nagnati nesposobnega in lenega ter na drugi strani nagraditi tistega, ki dela...
Postopek '... se ne da nagnati nesposobnega in lenega ...' je v javnem sektorju tudi v zahodnih demokracijah izjemno težak in skoraj neizvedljiv,

Postopek b): 'nagraditi tistega, ki dela', je v javnem sektorju zaradi: 1) sindikalno sklenjene lestvice plač, 2) omejitve mase plač v javnih zavodih (če enemu zvečaš, moraš drugim vzeti), 3) zaradi javnosti plač v javnem sektorju (vsi primerjajo plače med seboj in s šefi) in 4) posledično zaradi 'foušije' in endemične slovenske uravnilovke' ter razlogov 1), 2, in 3) in trditve a) (nemogoče je kogarkoli odpustiti) - prav tako praktično v Sloveniji neizvedljiv.

Kot rešitev vidim edino v izjemno restriktivnem zaposlovanju in zakonski opredelitvi plač v javnem sektorju, na cca 10-20 % nižje vrednosti v primerjavi s plačami v realnem sektorju. V resnih državah, se omenjenem načinu skušajo vsaj približati, v socialistično kolektivističnih sistemih, kot je slovenski, pa to seveda ni mogoče in bodo vsi poskusi po vse verjetnosti obsojeni na neuspeh. Mi je seveda žal za vse to in bi rad videl, da bi bilo drugače ...

Srečno v Novem letu 2019
MarijanMacek sporočil: 1.759
[#2750543] 01.01.19 13:33 · odgovor na: FIN-311684 (#2750536)
Odgovori   +    4
[FIN-311684]
Ene države močno konvergirajo (beri Baltske), po domače se razvojno hitro približujejo najbolj razvitim članicam EU, so države, ki so izvedle odločne strukturne reforme in so se hitreje izvlekle iz zadnje krize tudi iz nove se bodo.
Izvedle so odločilne strukturne spremembe, precej so namreč zmanjšale prebivalstvo, Estonija ga je zmanjšala od samega navdušenja nad demokracijo in neodvisnostjo za 247k, oziroma 16%, število neželjenih Rusov se je zmanjšalo minimalno za 22k ali 6% med 1989 in 2018.
Latvija je zmanjšala število v istem času za enormnih 750k ali 28%, pri čemer se je pri njih precej zmanjšalo število Rusov, za 419k ali 49%, kar pa je še vedno samo polovična depopulacija.
Litva je zmanjšala prebivalstvo v istem času za 632k, ali 17%, zmanjšanje neželjenih Rusov spet ni pomembno za depopulacijo, njih število se je zmanjšalo samo za 144k ali 42%.
To so te odločilne strukturne spremembe baltskih držav...

Pa poglejmo malo podrobneje drugo plat medalje. Vsekakor je Slovaška svetla izjema, ki je korenito izkoristila svoj slab starten položaj, v marsičem, recimo realni produktivnosti med 2007 in 2017, ec.europa.eu/eurosta...7_FP18.png (+16,5%), je prehitela celo Češko, svojo zgodovinsko bogatejšo pol-sestro s samo 11,6% rastjo. Nasprotno pa je Estonija v zadnjih 10 letih (2007-2017) kazala izrazito slabo rast realne produktivnosti (samo 7,2%). Povprečje za EA-19 je 4,5%, EU-28 5,5%. Zanimivo je, da naša uspešna severna soseda kaže 0% rast, FI padec za -3%, in motor EU Nemčija skromno rast 1,9%.
In kje smo mi, imamo zmerno rast za 6,9%, nekoliko več kot leta 2007 primerljiva PT s 5,4% rastjo realne produktivnosti. Na pogled slabo, vendar je relativna sprememba realne produktivnosti na zaposlenega izrazita funkcija startnega položaja podobna gaussovi porazdelitvi za pozitivne vrednosti (realna produktivnost pač ni negativna). Pri rel. produktivnosti leta 2007 višji od 35k€ (SI 33,5k€) ni več pomembne odvisnosti, povprečje je 2,225%, pri začetni vrednosti 20k€(baltske države, HU, PL) je pa relativna sprememba okoli 20%. In še opomba, Slovaška rast je izrazito višja od trenda, Češka pa enaka ugotovljenemu trendu.... In še ena soseda je zanimiva. Po mnogih navedbah nas prehiteva na vseh frontah. To je Orbanova madžarska. Glede na startni položaj bi morala njena rast produktivnosti biti okoli 18%, izkazala je pa skromnih 3,8%... Res nas prehiteva na vseh frontah... kot HR, ki ima skoraj enak štarten položaj in majčkeno višjo rast, +4,3%. EE, HU in Hr so po teh merilih izraziti outlayerji s povprečno rastjo realne prod. manjšo za okoli 10% od statistično pričakovane na podlagi podatko EUSTATA.
FIN-311684 sporočil: 16.504
[#2750548] 01.01.19 14:39 · odgovor na: MarijanMacek (#2750543)
Odgovori   +    8
[MarijanMacek]
> [FIN-311684]
> Ene države močno konvergirajo (beri Baltske), po domače se razvojno hitro približujejo najbolj razvitim članicam EU, so države, ki so izvedle odločne strukturne reforme in so se hitreje izvlekle iz zadnje krize tudi iz nove se bodo.

Izvedle so odločilne strukturne spremembe, precej so namreč zmanjšale prebivalstvo...
To so te odločilne strukturne spremembe baltskih držav...

Pa poglejmo malo podrobneje drugo plat medalje. Vsekakor je Slovaška svetla izjema, ki je korenito izkoristila svoj slab starten položaj... In še ena soseda je zanimiva. Po mnogih navedbah nas prehiteva na vseh frontah. To je Orbanova madžarska... Res nas prehiteva na vseh frontah... kot HR...
Saj nas v teh konjukturnih časih niti ne prehitevajo, imajo le normalen razvoj, razen Hrvaške, ki je totalno zavožena država. Razmišljam zakaj v Sloveniji nismo leta 2010, 2011, 2012 in 2013 krenili po drugi poti npr. po poti Portugalske, ki je z velikim javnim dolgom izhod iz krize iskala v sodelovanju z EU in prejela 78 milijard evrov pomoči. Seveda, država je morala sprejeti nekaj ukrepov, morala je odpustiti 30.000 javnih uslužbencev, tistim, ki so ostali na delu je znižala plačo od 2,5% - 12%, tudi pokojnine za nekdanje javne uslužbence so znižane za 10%, rezi naj ne bi veljali za plače in pokojnine, ki so nižje od 600 evrov. S štiri milijarde privarčevanega denarja naj bi gospodarstvo dobilo zagon in izvleklo državo iz krize, ki je kmalu vrnila evropski denar.

Kaj smo naredili mi v Sloveniji? Namesto, da bi kot Portugalska zaprosili EU za denar po minimalni obrestni meri in naredili ostre reze v javni sektor npr. zmanjšali število delavcev za vsaj 10% in zmanjšali maso za plače za 10%, sta Bratuškova in Čufer prodajala državne obveznice po 5%, 6% ali 7% obrestni meri in še dodatno obremenila proračun. Le mimogrede, smo te Čuferjeve obveznice že refinancirali ali še vedno plačujemo visoke obresti? Pravzrav je za omilitev tedanje krize največ naredil Janša z Zujfi. Kje sta danes v pričakovanju nove krize Portugalska in Slovenija? Portugalska naj bi imela vitek, skuliran javni sektor, Slovenija pa gromozansko velikega in pregrešno predragega, ki nas bo v novi krizi ob manjši gospodarski rasti z manj pobranimi davki močno potegnil navzdol in bomo v primerjavi z drugimi državami, po vzgledu zadnje krize, potrebovali veliko več časa za iskanje izhoda iz krize, istočasno nas bodo druge javnosektorsko vitkejše države dohitevale in prehitevale po levi in desni.
MarijanMacek sporočil: 1.759
[#2750560] 01.01.19 17:41 · odgovor na: FIN-311684 (#2750548)
Odgovori   +    5
[FIN-311684]
> [MarijanMacek]
Kaj smo naredili mi v Sloveniji? Namesto, da bi kot Portugalska zaprosili EU za denar po minimalni obrestni meri in naredili ostre reze v javni sektor npr. zmanjšali število delavcev za vsaj 10% in zmanjšali maso za plače za 10%, sta Bratuškova in Čufer prodajala državne obveznice po 5%, 6% ali 7% obrestni meri in še dodatno obremenila proračun. Le mimogrede, smo te Čuferjeve obveznice že refinancirali ali še vedno plačujemo visoke obresti? Pravzrav je za omilitev tedanje krize največ naredil Janša z Zujfi.
Predvsem je z enim podpisom povečal relativno zadolženost države glede na BDP, kar edino šteje! Zmanjšal je namreč BDP. In tudi pri nas se je izkazalo, da še nobena država ni odpravila krize z varčevanjem, niti zibelka modernega kapitalizma, ki je nekoč s svojim varčevanjem svet pognala v 2. SV.

Kje sta danes v pričakovanju nove krize Portugalska in Slovenija? Portugalska naj bi imela vitek, skuliran javni sektor, Slovenija pa gromozansko velikega in pregrešno predragega, ki nas bo v novi krizi ob manjši gospodarski rasti z manj pobranimi davki močno potegnil navzdol in bomo v primerjavi z drugimi državami, po vzgledu zadnje krize, potrebovali veliko več časa za iskanje izhoda iz krize, istočasno nas bodo druge javnosektorsko vitkejše države dohitevale in prehitevale po levi in desni.
Kje ti dobivaš številke mi ni jasno, verjetno iz rumenih strani. Resni viri, kot www.statista.com/sta...countries/ pravijo da je delež javne porabe na PT (11. po obsegu v EU) 44,3% in v zapravljivi javnosektorski Sloveniji samo 39,61% (19. v EU-28), za primerjavo motor EU DE 44,06 in naša skromna in varčna severna soseda z nizkimi davki samo 49,68%.

Svetujem ti pa vpogled v zanimiv članek, www.europeandatajour...-deceptive kjer boš videl, da ni vse v zaposlenosti v JS. primer:
But there is a second pitfall when it comes to comparison: subcontracting. While a particular domain may indeed be run by the public sector, it can still rely in part on subcontractors, who artificially deflate the public sector employment figures. Germany, for example, spends as much as France on health, but has far fewer public employees in the sector. This is explained by the fact that health workers in Germany are generally paid by the administration through private contracts. France, more generally, rarely relies on subcontractors for public services, in contrast to Germany, Denmark and Finland.

Upam da dojemš kaj avtorji hočejo povedati.

Ali pa naslednja:
The first and most basic indicator is produced by comparing the number of public employees, in the strict sense, to the number of inhabitants. Striking differences emerge – for example, there are three times more public employees in Norway than in Italy.

Prijetno branje
FIN-311684 sporočil: 16.504
[#2750593] 02.01.19 09:55 · odgovor na: MarijanMacek (#2750560)
Odgovori   +    1
[MarijanMacek]
> [FIN-311684]
> > [MarijanMacek]
Kje ti dobivaš številke mi ni jasno, verjetno iz rumenih strani. Resni viri, kot www.statista.com/sta...countries/
Svetujem ti pa vpogled v zanimiv članek, www.europeandatajour...-deceptive
Hvala za tadva meni do sedaj meni neznana portala...Številk je veliko in se da vse dokazati. Pred petimi leti (17.7.2012) je »24 ur« med drugim napisal: »Banka Slovenije: Banke izpolnjujejo zahteve po kapitalski ustreznosti... Kranjec pa trdi, da so naše banke zaenkrat kapitalsko ustrezne....Guverner (Kranjec) je na vprašanje, koliko sploh je vseh slabih terjatev v slovenskih bankah, odgovoril, da je številka odvisna od tega, "KAJ HOČETE NAREDITI"...Leta 2013 smo morali nekaj milijard nasuti v bančno luknjo.

Kaj misliš, glede na pozitivne portugalske izkušnje s Trojko, bi mogoče bilo boljše, če bi tudi Bratuškova (Janša je vsaj razmišljal!?) poklicala Trojko in dobila npr. 15 milijard evropske pomoči pod pogojem izvedbe strukturnih reform?
MarijanMacek sporočil: 1.759
[#2750612] 02.01.19 13:03 · odgovor na: FIN-311684 (#2750593)
Odgovori   +    1
Zadnja sprememba: MarijanMacek 02.01.2019 13:06
[FIN-311684]
> [MarijanMacek]
> > [FIN-311684]
> > > [MarijanMacek]
> Kje ti dobivaš številke mi ni jasno, verjetno iz rumenih strani. Resni viri, kot www.statista.com/sta...countries/
> Svetujem ti pa vpogled v zanimiv članek, www.europeandatajour...-deceptive

Hvala za tadva meni do sedaj meni neznana portala...Številk je veliko in se da vse dokazati. Pred petimi leti (17.7.2012) je »24 ur« med drugim napisal: »Banka Slovenije: Banke izpolnjujejo zahteve po kapitalski ustreznosti... Kranjec pa trdi, da so naše banke zaenkrat kapitalsko ustrezne....Guverner (Kranjec) je na vprašanje, koliko sploh je vseh slabih terjatev v slovenskih bankah, odgovoril, da je številka odvisna od tega, "KAJ HOČETE NAREDITI"...Leta 2013 smo morali nekaj milijard nasuti v bančno luknjo.
Pri bančnih luknjah sploh nismo bili osamljeni, glede na Evropsko povprečje, bi človek dejal, da še dobro, da smo imeli državne banke, te so bile v EU namreč potrebne manj pomoči kot dobro vodene privatne.
S trditvami ekonomistov so nedvomno težave, kakor si pokazal. Pač ni eksaktna znanost in lahko motovilijo okoli interpretacije številk. Preberi si skoraj 10 let star prispevek dr. P. Krugmana, en.wikipedia.org/wik...ul_Krugman v Mladini, www.mladina.si/48211...o-zmotili/ o tem kako so se ekonomisti lahko tako zmotili. Samo majhen povzetek:

Nihče ni bil mogel niti slutiti ...
V nedavnih skrušenih razpravah o ekonomiji se kot nekakšna rdeča nit pojavlja stavek, da tega nihče ni mogel niti slutiti. Vendar je bilo to katastrofo mogoče predvideti, morali bi jo predvideti fb]in pravzaprav jo peščica ekonomistov tudi je predvidela, vendar so jih zaradi tega zasmehovali.

Vzemimo za primer strmo zviševanje in upadanje cen nepremičnin. Nekateri ekonomisti, zlasti Robert Shiller, so prepoznali balon in opozorili pred bolečimi posledicami, če bi ga razgnalo. Kljub temu je Alan Greenspan leta 2004 zavrnil domneve o nepremičninskem balonu, češ da je vsesplošno cenovno nesorazmerje skrajno neverjetno. Zvišanje cen, je leta 2005 zatrdil Ben Bernanke, zgolj odraža trdne gospodarske temelje.
Kako to, da so spregledali balon? Priznati je treba, da so bile obrestne mere neobičajno nizke, kar deloma pojasnjuje zvišanje cen. Greenspan in Bernanke sta poleg tega morda želela proslaviti uspeh zveznih rezerv pri reševanju gospodarstva iz recesije leta 2001; če bi priznala, da je uspeh izviral predvsem iz pošastnega balona, bi bilo slavje ob nastopu lepših časov bolj klavrno.
A šlo je še za nekaj drugega: vsesplošno prepričanje, da se baloni ne napihnejo kar tako. Ko vnovič beremo Greenspanova zagotovila, nam pade v oči, da niso temeljila na dokazih, temveč na predpostavki, da na nepremičninskem področju preprosto ne more biti balona.
Finančni teoretiki so bili glede tega še odločnejši. Eugene Fama, oče hipoteze o učinkovitem trgu, je v intervjuju leta 2007 izjavil, da ga izraz balon spravlja ob pamet, in pojasnil, zakaj lahko zaupamo v nepremičninski trg: »Nepremičninski trgi so manj likvidni, vendar so ljudje pri nakupu nepremičnine zelo previdni. To je običajno njihova največja naložba, zato skrbno izbirajo in primerjajo cene.«
Kaj misliš, glede na pozitivne portugalske izkušnje s Trojko, bi mogoče bilo boljše, če bi tudi Bratuškova (Janša je vsaj razmišljal!?) poklicala Trojko in dobila npr. 15 milijard evropske pomoči pod pogojem izvedbe strukturnih reform?
Mislim, da je bilo bolje, da smo se sami rešili po preprostem načinu neupoštevanja navodil (beri varčevanja) zmedene komisije. Je vsaj ostalo nekaj nacionalnega ponosa, da nismo propadli potom napačnega vodenje politike, beri gašenja požara z bencinom konec mandata (2004-8)in neustrezne politike (uničiti vse tajkune, pa magari crkne vse) vlade sedanjega manekenskega kvazi prezidenta... Končni žebelj je pa zabila anslednja enoletna vlada z nepotrebnim klicanjem trojke in zapiranjem oči pred dejstvom, da je gopodarstvo dokaj zdravo v stilu vsesplošne manire, da je Slovenija klinično mrtva, kljub temu, da je že kar nekaj kvartalov zdravo rastla. Še pomnite te trditve guruja neoliberalne ekonomije? Še pomnite ocenjevanja bak ob predpostavki padca BDP, kakršnega ni doživela še nobena država razen kvazi Ukrajine. Ampak vsake oči imajo svojega malarja in nekateri slovencelnji ki se plazijo mimo se pač navdušujejo nad črno podobo Slovenije, namesto da bi bili raje optimisti, za kar imamo kar precej razlogov, ne glede na mnenje Dragija o dveh državah, ki nista naredili preboja s strukturnimi reformami. Bolje brez reform, kot takšne kot so jih naredili Balti, beri zreducirali prebivalstvo!

PS.: malce sarkazma pač ne škodi

Strani: 1