Strani: 1

alek14 sporočil: 10.159
[#2742323] 13.11.18 21:05
Odgovori   +    3
Perovskite? Seriously?
Še povejte, da je življ. doba take celice 3 mesece.
hostamox sporočil: 1.673
[#2742325] 13.11.18 21:20 · odgovor na: alek14 (#2742323)
Odgovori   +    2
še dobro da imamo forum:).
hocevarb sporočil: 491
[#2742337] 14.11.18 05:18 · odgovor na: alek14 (#2742323)
Odgovori   +    2
[alek14]
Perovskite? Seriously?
Še povejte, da je življ. doba take celice 3 mesece.
V sporočilu sicer niso šli v podrobnosti, a so sporočili (kot je tudi zapisano): Tandemske celice so še v fazi raziskav in razvoja. Od industrijske proizvodnje nas loči še kar nekaj časa.
alek14 sporočil: 10.159
[#2742339] 14.11.18 05:40 · odgovor na: hocevarb (#2742337)
Odgovori   +    4
Zadnja sprememba: alek14 14.11.2018 05:42
[hocevarb]
> [alek14]
> Perovskite? Seriously?
> Še povejte, da je življ. doba take celice 3 mesece.

V sporočilu sicer niso šli v podrobnosti, a so sporočili (kot je tudi zapisano): Tandemske celice so še v fazi raziskav in razvoja. Od industrijske proizvodnje nas loči še kar nekaj časa.
Perovskite je že v redu za izkoristke nabijat in poceni izdelat. Problem je v tem, da se cenenost izdelave skriva v metastabilnosti perovskitnih kristalov. Obratno povedano, silicij je izjemno trd in se ga težko predeluje (postopki so dolgotrajni), a zato celice preživijo 20 let in več.
Smer raziskav perovskite so vsi resni že opustili, ker so dojeli, da je težava inherentna in ne nekaj kar bodo lahko z nadaljnjim razvojem rešili.

scholar.google.si/sc...i=scholart

Strinjam se, da je prihodnost v celicah, ki bodo poceni in bodo imele visoke izkoristke in krajšo življensko dobo - toda vseeno se bo ta morala meriti v letih.

www.nature.com/news/...le-1.21807
hocevarb sporočil: 491
[#2742343] 14.11.18 06:08 · odgovor na: alek14 (#2742339)
Odgovori   +    1
[alek14]
Smer raziskav perovskite so vsi resni že opustili
Zapisali so, da so se v zadnjem letu s takšnimi celicami ukvarjali na MIT, Stanfordu, Oxfordu...
FIN-353404 sporočil: 517
[#2742357] 14.11.18 08:11
Odgovori   +    1
Zdravo,
Mene pa zanima če kdo ve ali so že celice ki so sposobne v nočnem času proizvesti elektriko, sem iz Ljubljane in opažam zadnjih nekaj let da je več nočne čistine kot dnevne predvsem se to dogaja v mesecih od oktobra do konec aprila.
A nimajo celice ki so na vesoljskih plovil izkoristek med 40 in 45 odstotkov, kako je pa z tem, razen da bi človeka zelo bolelo po denarnici? Kako to da razvoj še ne gre v tej smeri!
MarijanMacek sporočil: 1.642
[#2742378] 14.11.18 09:13 · odgovor na: alek14 (#2742339)
Odgovori   +    3
Zadnja sprememba: MarijanMacek 14.11.2018 09:14
[alek14]
> [hocevarb]
Perovskite je že v redu za izkoristke nabijat in poceni izdelat. Problem je v tem, da se cenenost izdelave skriva v metastabilnosti perovskitnih kristalov. Obratno povedano, silicij je izjemno trd in se ga težko predeluje (postopki so dolgotrajni), a zato celice preživijo 20 let in več.
Glede na to, da že 38 let obdelujem monokristalni silicij od prvotnih IC do dandanjših MEMS ni njegova trdnost nikoli postavljala problem tudi ne pri tanjšanju (mehansko, kemomehansko (CMP) Si rezin, kakor tudi ne pri površinskih mikro obdelavah, recimo strukturiranju hrbtne strani Si rezine predstavljeno na sliki v članku. Pravzaprav, se večina obdelav, razen rezanja rezin in včasih potrebnega tanjšanja izgotovljenih rezin večina postopkov obdelave površine dela bodisi v kemikalijah, bodisi s plazemskim jedkanje po raznih postopkih. Obstaja pa tudi možnost obdelave z laserjem. O dolgotrajnosti pa raje ne bi razpravljal. še najbolj standardno jedkalo 35% KOH pri 80°C jedka okoli 1um/min, ali po domače povedano, 250 um rezina se pojedka v 4 urah s hrbtne strani. Če je to dolgotrajno je pa odvisno od kriterijev, za posvečene ni to nič posebnega.

Sicer pa avtorjem čestitke za odmevno objavo, o uporabnosti bo pa povedal svoje čas.
153 sporočil: 6.814
[#2742418] 14.11.18 10:53
Odgovori   +    0
Lepo je brati take novice, prizadevni raziskovalci
iščejo in odkrivajo zakonitosti skrivnostne narave,
so na pravi poti, da izboljšajo človekove razvade !

Sodražan
alek14 sporočil: 10.159
[#2742430] 14.11.18 11:40 · odgovor na: MarijanMacek (#2742378)
Odgovori   +    1
Zadnja sprememba: alek14 14.11.2018 11:44
[MarijanMacek]
> [alek14]
> > [hocevarb]
> Perovskite je že v redu za izkoristke nabijat in poceni izdelat. Problem je v tem, da se cenenost izdelave skriva v metastabilnosti perovskitnih kristalov. Obratno povedano, silicij je izjemno trd in se ga težko predeluje (postopki so dolgotrajni), a zato celice preživijo 20 let in več.

Glede na to, da že 38 let obdelujem monokristalni silicij od prvotnih IC do dandanjših MEMS ni njegova trdnost nikoli postavljala problem tudi ne pri tanjšanju (mehansko, kemomehansko (CMP) Si rezin, kakor tudi ne pri površinskih mikro obdelavah, recimo strukturiranju hrbtne strani Si rezine predstavljeno na sliki v članku. Pravzaprav, se večina obdelav, razen rezanja rezin in včasih potrebnega tanjšanja izgotovljenih rezin večina postopkov obdelave površine dela bodisi v kemikalijah, bodisi s plazemskim jedkanje po raznih postopkih. Obstaja pa tudi možnost obdelave z laserjem. O dolgotrajnosti pa raje ne bi razpravljal. še najbolj standardno jedkalo 35% KOH pri 80°C jedka okoli 1um/min, ali po domače povedano, 250 um rezina se pojedka v 4 urah s hrbtne strani. Če je to dolgotrajno je pa odvisno od kriterijev, za posvečene ni to nič posebnega.

Sicer pa avtorjem čestitke za odmevno objavo, o uporabnosti bo pa povedal svoje čas.
Ne mi zamerit, če tukaj vobče neuki publiki malce poenostavim zadeve. Prednost silicija je njegova difuzijska stabilnost, ki je povezana z njegovim mehanskim modulom elastičnosti = trdota poenostavljeno. Nasprostno je slabost perovskite izdelkov, ki se manifestira v raznih entropičnih procesih (difuzije, permeacije, migracije in kemične spremembe pod UV). Zardi visoke vezalne energije silicija so z njim povezani procesi dolgotrajni in energetsko intenzivni (v primerjavi s prerovskite).
Iz istih razlogov so silicijevi izdelki difuzisjko stabilni 20 let in več.

Glede produktivnosti: vse kar traja več kot par sekund je produktivnostni problem.
MarijanMacek sporočil: 1.642
[#2742468] 14.11.18 16:28 · odgovor na: alek14 (#2742430)
Odgovori   +    2
[alek14]
> [MarijanMacek]
> > [alek14]
> > > [hocevarb]
> > Perovskite je že v redu za izkoristke nabijat in poceni izdelat. Problem je v tem, da se cenenost izdelave skriva v metastabilnosti perovskitnih kristalov. Obratno povedano, silicij je izjemno trd in se ga težko predeluje (postopki so dolgotrajni), a zato celice preživijo 20 let in več.
>
> Glede na to, da že 38 let obdelujem monokristalni silicij od prvotnih IC do dandanjših MEMS ni njegova trdnost nikoli postavljala problem tudi ne pri tanjšanju (mehansko, kemomehansko (CMP) Si rezin, kakor tudi ne pri površinskih mikro obdelavah, recimo strukturiranju hrbtne strani Si rezine predstavljeno na sliki v članku. Pravzaprav, se večina obdelav, razen rezanja rezin in včasih potrebnega tanjšanja izgotovljenih rezin večina postopkov obdelave površine dela bodisi v kemikalijah, bodisi s plazemskim jedkanje po raznih postopkih. Obstaja pa tudi možnost obdelave z laserjem. O dolgotrajnosti pa raje ne bi razpravljal. še najbolj standardno jedkalo 35% KOH pri 80°C jedka okoli 1um/min, ali po domače povedano, 250 um rezina se pojedka v 4 urah s hrbtne strani. Če je to dolgotrajno je pa odvisno od kriterijev, za posvečene ni to nič posebnega.
>
> Sicer pa avtorjem čestitke za odmevno objavo, o uporabnosti bo pa povedal svoje čas.

Ne mi zamerit, če tukaj vobče neuki publiki malce poenostavim zadeve. Prednost silicija je njegova difuzijska stabilnost, ki je povezana z njegovim mehanskim modulom elastičnosti = trdota poenostavljeno. Nasprostno je slabost perovskite izdelkov, ki se manifestira v raznih entropičnih procesih (difuzije, permeacije, migracije in kemične spremembe pod UV). Zardi visoke vezalne energije silicija so z njim povezani procesi dolgotrajni in energetsko intenzivni (v primerjavi s prerovskite).
Iz istih razlogov so silicijevi izdelki difuzisjko stabilni 20 let in več.

Glede produktivnosti: vse kar traja več kot par sekund je produktivnostni problem.
Čuj, jaz sem fizik, ki je prešaltal v polprevodniške in mikromehanske tehnologije pa tvoje latovščine sploh ne razumem, recimo:

1) prednost silicija je difuzijska stabilnot. Vsakdo ki se je ukvarjal s polprevodniško tehnologijo ve, kako poteka difuzija nečistoč/primesi v Si in ve tudi da na proces vpliva difizija Si intercicialov. Obstaja cel kup modelov za opis pojavov....Torej o kakšni difuzijski stabilnosti torej govoriš?

2) Kako vpliva difuzijska stabilnost na elastične lastnosti veš samo ti, jaz vpliva na elastične lastnosti nisem pri nobenem izdelku MEMS zaznal, seveda v okviru uporabnih temperatur. pa ne da misliš z difuzijsko stabilnostjo visoko točko tališča 1414°C, kar je povezano z diamantno strukturo Si rešetke in ustrezno visokimi vezavnimi energijami.

3) Sem že rekel, da se s polprevodniško in mikromehansko tehnologijo ukvarjam +38 let. Pa prvič slišim da kdo naklada o nekakšni entropičnih procesih v zvezi z difuzijo, migracijami (Pojem migracij v Si sicer nisem nikoli zasledil, poznan pa je pojav elektromigracije v prevodnih povezavah, zlasti AlSixCuy, kjer pride do transporta ionov kot posledica visko gostote toka in potenciala, ampak to nima nobene zveze s Si) v Si in kemičnimi spremembami zaradi UV. Res krepka latovščina.

4) da so Si izdelki stabilni 20 let bi mogoče držalo, ampak na žalost je na Si cela vrsta plasti, ki so podvržene degradaciji, od že omenjene elektromigracije do odpovedi tankih oksidov v IV, kjer polja dosegajo red 10 MV/cm. In to sta glavna razloga za odpoved IV, no vsaj 15 let nazaj, ko sem se ukvarjal še z njimi. In dizajn je prirejen tako, da se pač zagotovi zahtevana kvaliteta, recimo do 20 let delovanja... Ampak to nima prav nobene zveze s Si in njegovo difuzijsko stabilnostjo, karkoli to že je. Da pa silicij zdrži 20 let pa res ni nobeno čudo, vzami kos pleha, ga enkapsuliraj, pa bo ravno tako preživel 20 let.

5) Čudno pojmovanje produktivnostnih problemov. Včasih, ko so bili recimo dielektriki nekoliko debelejši, 15-1.000 nm so postopki trajali kar precej časa, oksidacija in difuzija wella tudi skupno okoli 16h. Pa to ni noben problem, v peč gre 50-100 Si rezin. In moram priznat, da mi ni znan noben postopek pri obdelavi Si, ki bi trajal nekaj s. Najkrajši, določena jedkanja so recimo reda 15-20s +25-50%, v krajših časih se tipično niti ne uspostavi ravnovesje.... res govoriš o stvareh, o katerih nimaš pojma. Najnovejši EUV poravnalniki za fotolitografske preslikave, da te malo podražim, moč napajanja EUV izvora okoli 1MW, teža naprave okoli 180 ton, cena ustrezna, ima kapaciteto okoli 6.000 preslikav v 24 urah ali okoli 13s za eno.

Imam občutek, da strašno fino govoriš o določenih stvareh za neuke, tisti ki te stvari vsaj nekoliko poznamo, se pa rahlo hahljamo, pa vsi tvoji patenti gor ali dol....
alek14 sporočil: 10.159
[#2742482] 14.11.18 18:45 · odgovor na: MarijanMacek (#2742468)
Odgovori   +    1
Zadnja sprememba: alek14 14.11.2018 18:49
Naraščanje entropije je točka stika z "wear and tear" iz ekonomije.
Ko ocenjujem izdelek ali bo vzdržal pričakovano eksploatacijo izdelka na trgu se vse skupaj začne s trdoto materiala. Tisto, ki jo merijo strojniki. Trdota trdnine je zvezana ne le z vezalno energijo temveč tudi z obliko potencialnih ravnin, ki preprečuje premike atomov (nad Debyevo temperaturo). Kakorkoli že, je difuzija vedno ne glede na obliko korozije (če za hip zanemarim transmutacije jeder v posebnih primerih) mehanizem, ki jo poganja. Difuzija je vedno spodaj ležeči mehanizem destrukcije še posebej tankih plasti. Naj si bodo naprševane (moje staro področje) ali difundirane v trde polprevodnike.
Površinski mehanizmi so lahko raznoliki, migracije dotikajočih snovi ena v drugo, premeacija atmosferilj v stack, reakcije in še se najde.

"Difuzijska stabilnost" je torej odpornost materiala, na atomarno preureditev v stanje, ki se odmika od ciljnega, ki neko komponento še opredeli kot delujočo.
Načeloma gre (vračam se v ekonomski vidik) za tekmo med neželenim naraščanjem entropije v izdelku proti eksergijskemu vložku, ki je potreben, da se tak izdelek sestavi. Npr. zelo slab je izdelek, ki ima ogromen eksergijski vložek v izdelavo (glede na cilj) in mu potem še entropija narašča hitro (npr. li-ion baterija).
Ni bistveno ali je tu z naraščanjem entropije mišljena prav entropija ali pa kak drug notranji proces, ki jo žene. Bistvo je, da je mogoče z enostvano primerjavo entropija/eksergija oceniti ali se bo izdelek prijel - kdajkoli v prihodnosti.
Narava perovskitnih izdelkov je pač takšna, da je razmerje vloženega tehnološkega napora v izdelavo (eksergija) proti entropiji (procesi staraja) slabše od tistega, ki je dosegljiv s Si ali GaAs.
Ta metoda ocejevanja mi je zadnjih 10 let dobro služila. Še čakam, da bo dala napačno napoved. Je pa preko palca ali z "roba prtička" - če te to moti.
Kar zadeva resno znanost, imamo za sedanje izdelke povsem resne modele, kjer pa te parametre (difuzijske spremembe) tudi zares ocenjujemo tako empirično kot računsko za potrebe napovedi življ. dobei zdelkov 30 let naprej.
MarijanMacek sporočil: 1.642
[#2742496] 14.11.18 20:52 · odgovor na: alek14 (#2742482)
Odgovori   +    1
[alek14]
Naraščanje entropije je točka stika z "wear and tear" iz ekonomije.
Poj se solit s svojo entropijo!
Ko ocenjujem izdelek ali bo vzdržal pričakovano eksploatacijo izdelka na trgu se vse skupaj začne s trdoto materiala.
Ti se nisi prav nikoli ukvarjal z zanesljivostjo izdelkov, zlasti ne elktronskih

Tisto, ki jo merijo strojniki. Trdota trdnine je zvezana ne le z vezalno energijo temveč tudi z obliko potencialnih ravnin, ki preprečuje premike atomov (nad Debyevo temperaturo).
Ne opletaj s pojmi, ki jih ne razumeš.

Debyeva temperatura TD se definira kot tmperatura pri kateri je ves spekter normalnih oscilacija vzbujen do maksimalne- Debyeve frekvence ωD. In nastopa modelu toplotne kapacitete Cv. Res pa kristalna rešetka vibrira

Kakorkoli že, je difuzija vedno ne glede na obliko korozije (če za hip zanemarim transmutacije jeder v posebnih primerih) mehanizem, ki jo poganja. Difuzija je vedno spodaj ležeči mehanizem destrukcije še posebej tankih plasti. Naj si bodo naprševane (moje staro področje) ali difundirane v trde polprevodnike. Difuzija je vedno spodaj ležeči mehanizem destrukcije še posebej tankih plasti. Naj si bodo naprševane (moje staro področje) ali difundirane v trde polprevodnike.

Tu si pa že čisto zbluzil. Fino govoriš, ampak difuzija je

..je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin, opiše se s 1. in 2. Fickovim zakonom.

In verjami, da nima prav dosti zveze s korozijo, razen ko gre za difuzijo škodljivih snovi skozi korozijsko plast do površine materiala kjer se vrši elektrokemijska rekacija.

Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju. Je kompleksen proces, ki je odvisen od mnogih dejavnikov, predvsem od metalurških značilnosti kovine oziroma zlitine (kemična sestava, mikrostruktura, vključki, faza snovi), lastnosti korozijskega medija (prevodnost, temperatura, pH) in prisotnosti različnih površinskih filmov, ki lahko ščitijo kovino.
Površinski mehanizmi so lahko raznoliki, migracije dotikajočih snovi ena v drugo, premeacija atmosferilj v stack, reakcije in še se najde.

"Difuzijska stabilnost" je torej odpornost materiala, na atomarno preureditev v stanje, ki se odmika od ciljnega, ki neko komponento še opredeli kot delujočo.
Tukaj bom nehal, od klobasanja me že boili glava. Vsa ta tvoja difuzija nima nobe zveze s Si v PV celicah. Kot pišeš se ve vrši v tankih plasteh, vendar v glavnem brez vpliva Si na mehanizme. In nehaj že srat z entropijo in eksergijo. Bi dejal, da bi poslušalci na kakšni konferenci o Failure Analisys and Reliability popadali stolov, ko bi zače opletati z entropijo in eksergijo.

Me pa veseli, da te je tvoje entropijsk/eksergisko ocenjevanje primernosti izdelokov dobro služila. Škoda da nisem nikjer zasledil objav.

PS.: Me pa prav zanima kateri tič si, če si se ukvarjal nekoč z naprševanjem. Z IJS verjetno nisi, dobro poznam vse, iz bivšega IEVT jih tudi poznam večino starejših, in tudi mnogo mladih na sedanjem odseku za Fiziko površin, nekaj se jih je pa s to dejavnostjo ukvarjalo v Elektro Optiki, tudi tam sem bil celo nekaj časa v službi nadejajoč se programa III-V polprevodnikov etc... in tudi kasneje smo še kaj sodelovali. Za resno delo na tankih plasteh bi torej bilo vse, razen nekaj naparjevanja parabol žarometov v nekdanjem Saturnusu, sedaj Helli. Pa da nisi od tam?
alek14 sporočil: 10.159
[#2742519] 15.11.18 05:48 · odgovor na: MarijanMacek (#2742496)
Odgovori   +    1
Zadnja sprememba: alek14 15.11.2018 05:57
[MarijanMacek]
Neverjetno, kako s srednješolskim razumevanjem snovi sploh shajaš.
Debyeva tempeatura tudi priblžino omejuje difuzijo atomov. Zaradi kvantne narave gibanja pod to mejo postanejo "difuzijski" preskoki statistično neverjetni (če ni snov specifično dizajnirana, da difuzijo še dovoli). Rešetke samo še vibrirajo po svojem fononskem spektru.

Korozijo poznajo vsi materiali. Korozije stekla/keramik in polimerov so svoje znanosti.
Vsi korozijski procesi vseh materialov vsebujejo nek difuzijski mehanizem (izvzemši jedrske). Resda so korozijski procesi zunanji entropični procesi, ki se v elektrokemiji imenujejo "koledarsko staranje" (najbolj izrazito je pri baterijah in ni nič drugega kot naraščanje entropije). Druga ločena skupina degradacij pa je tista sprovocirana z gibanjem naboja iz rabe naprave. A to velja za tvoje prodročje.

Kot ti je gotovo poznano difuzijo induciramo tudi z el. poljem (baterije, EC naprave). Difuzijo lahko sporžijo križni transportni pojavi. Npr. visok temperaturni gradient ali pa pospešek (centrifuge za separacijo Uranovih izotopov).

Prosim, ogni se nepotrebnim diskvalifikacijam. To, če zaradi drugačnega backgrounda za iste pojave ne uporabljava istih terminov še nič ne pomeni.
MarijanMacek sporočil: 1.642
[#2742666] 15.11.18 19:45 · odgovor na: alek14 (#2742519)
Odgovori   +    0
Me veseli, da si končno omenil kvantno mehaniko. Čakam še samo na Einsteinovi teoriji relativnosti, da bom povsem zadovoljen z latovščino.

PS.: ne bom se več ogčašal, sem le ubog strokovnjček za določene materialne lastnosti in nekaj malega sem delovl tudi na zagotavljanju kvalitete, predvsem z razvojem nekakšnih pospešenih testov. Skratka ponižno se predam na celi fonti.

PSS.: Nekoč sem poznal nekoga, v bistvu sosed nekaj let mlajši od mene, ki je tudi zelo vehementno razlagal določene stvari, smo bili vsi ki smo ga poznali nemala začudeni. A ni hudič, da je nenadoma izginil in so ga čez 6 mesecev našli posušenega na podstrešju.....

Strani: 1