Strani: 1

FIN-311684 sporočil: 15.803
[#2741384] 08.11.18 12:04
Odgovori   +    29
Če je dovolj naročil zakaj ne prodamo 100 odstotkov banke? Bruselj ne bo imel nič proti. Čez kakšno leto po ugotovitvi, da je večina banke v lasti Slovencev se jih na podlagi izmišljenih ugotovitev Banke Slovenije lahko vedno izbriše, razlasti, tujcem se prej namigne naj se znebijo deleža...Banka bo ponovno v državni lasti, ki lahko pripravi novo privatizacijo, novi IPO...Slovenec rado gre na led več kot trikrat.
gobim sporočil: 386
[#2741458] 08.11.18 17:14 · odgovor na: FIN-311684 (#2741384)
Odgovori   +    14
[FIN-311684]
Če je dovolj naročil zakaj ne prodamo 100 odstotkov banke? Bruselj ne bo imel nič proti. Čez kakšno leto po ugotovitvi, da je večina banke v lasti Slovencev se jih na podlagi izmišljenih ugotovitev Banke Slovenije lahko vedno izbriše, razlasti, tujcem se prej namigne naj se znebijo deleža...Banka bo ponovno v državni lasti, ki lahko pripravi novo privatizacijo, novi IPO...Slovenec rado gre na led več kot trikrat.
Kakšna kolosalna bedarija FIN 311684 je spet to!

Imel sem se priliko pogajati z največjimi svetovnimi investicijskimi firmami v zvezi s prodajo NLB. Nobene ni motil državni delež, kvečjemu nasprotno, večina si je želela, da država ostaja eden od glavnih lastnikov! Zakaj neki?

Zato ker vsi vidijo v državi partnerja, zagotovilo, da bo ta partner v potencialni krizi stal za banko. Državni delež pomeni večjo varnost in s tem vrednost njihovega deleža. Bonitetne družbe imajo praviloma posebno rubriko v zevzi z vlogo države. Praviloma pomeni vložek države večjo varnost in s tem boniteto banke.

To velja za vse resne firme, ne pa za "voulture capital". Ampak tega nočemo, ali pač?

Pozablja se, da je boniteta večine slovenskega bančništva po krizi 2008 slonela predvsem na večinskem deležu države. Ko ste idioti neoliberalci leta 2010 in 2011 govorili o privatizaciji bank ste pozabili, da s tem rušite temelj na katerem je stala boniteta največjih slovenskih bank, s tem celega bančnega sistema in posledično cele ekonomije. Tudi, če ne verjamete v državno lastništvo bi morali že zaradi tega razloga odložiti privatizacijo na čas po krizi.

Ampak tega vam ni nihče povedal, sami pa premalo znate in imate premalo izkušenj, da bi to ugotovili.
FIN-311684 sporočil: 15.803
[#2741461] 08.11.18 17:51 · odgovor na: gobim (#2741458)
Odgovori   +    10
[gobim]
> [FIN-311684]
> Če je dovolj naročil zakaj ne prodamo 100 odstotkov banke? Bruselj ne bo imel nič proti. Čez kakšno leto po ugotovitvi, da je večina banke v lasti Slovencev se jih na podlagi izmišljenih ugotovitev Banke Slovenije lahko vedno izbriše, razlasti, tujcem se prej namigne naj se znebijo deleža...Banka bo ponovno v državni lasti, ki lahko pripravi novo privatizacijo, novi IPO...Slovenec rado gre na led več kot trikrat.

Kakšna kolosalna bedarija FIN 311684 je spet to!

Imel sem se priliko pogajati z največjimi svetovnimi investicijskimi firmami v zvezi s prodajo NLB. Nobene ni motil državni delež, kvečjemu nasprotno, večina si je želela, da država ostaja eden od glavnih lastnikov! Zakaj neki?

Zato ker vsi vidijo v državi partnerja, zagotovilo, da bo ta partner v potencialni krizi stal za banko. Državni delež pomeni večjo varnost in s tem vrednost njihovega deleža. Bonitetne družbe imajo praviloma posebno rubriko v zevzi z vlogo države. Praviloma pomeni vložek države večjo varnost in s tem boniteto banke.

To velja za vse resne firme, ne pa za "voulture capital". Ampak tega nočemo, ali pač?

Pozablja se, da je boniteta večine slovenskega bančništva po krizi 2008 slonela predvsem na večinskem deležu države. Ko ste idioti neoliberalci leta 2010 in 2011 govorili o privatizaciji bank ste pozabili, da s tem rušite temelj na katerem je stala boniteta največjih slovenskih bank, s tem celega bančnega sistema in posledično cele ekonomije. Tudi, če ne verjamete v državno lastništvo bi morali že zaradi tega razloga odložiti privatizacijo na čas po krizi.

Ampak tega vam ni nihče povedal, sami pa premalo znate in imate premalo izkušenj, da bi to ugotovili.
Velikokrat štartam na prvo in ne iščem svoj prav, preberem in napišem, saj to jemljem kot pogovor za šankom brez cenzure. Zares nisem vedel, da je 25%+1 delnica državne lastnine v bankah npr. v NLB tako velika prednost, da so kupci preostalega deleža 75%-1 pripravljeni dati več za delnico, ker vedo, da je njihova naložba z državo v ozadju bolj varna. Zakaj javnosti tega ni povedala vlada, ko je obljubila prodajo 75%-1 delnica? Sprašujem se, zakaj kupci hrvaških bank niso želeli hrvaške države v lastninski strukturi bank? Zakaj tega ne želijo v naših SKB ali UninCredit?

Podpiral sem 100% privatizacijo NLB, sicer ideja, da bi banka ostala v 100% državni lasti, upravo in nadzorni svet pa bi imemoval Bruselj mi je bila še bolj všeč, kajti banka bi bila pod neposredno upravo Bruslja. Še nekaj, za izsiljeno prodajo liberalci (hayekovci, fridmanovci, antikardelijanci, podjetniki) nismo prav nič krivi, kriva je premierka Bratuškova, Čufer in drugi okoli njiju, ki niso imeli niti sposobnosti, niti znanja niti pokerske premišljenosti za pogajanja z Bruseljem in so v bistvu dovolili, da nam je nekakšen 19 tajnik od pomočnika 11 namestenika nekakšnega bruseljskeka "kurcapalca" prodal banko.
FIN-379669 sporočil: 2.433
[#2741481] 08.11.18 20:28 · odgovor na: gobim (#2741458)
Odgovori   +    6
To deloma drži.

Tujci želijo imeti lastništvo države, če ta pisno ali ustno obljubi, da bo kredite najemala ona ali vsi njeni sateliti v banki, v kateri ima nek delež.

Tuji sindicirani ali večji bankirji ali kar centralne banke ter bonitetne službe deloma res rade vidijo, da ima država do 30% delež v banki, ki je predmet kreditno-bonitetne presoje.

Kar se tiče NLB, se je izkazala, ko je imela tretjinskega (ali koliko že) lastnika, tj. KBC, izkazal pa se je tako, da je KBC zbešal iz tega gnezda. OK, KBC je želel 75% lastništva NLB in če bi mu ga Rop, kasneje Janša dal, ne bi leta 2013 zmetali 2 mlrd (prej še tudi nekaj 100 mio) v to banko, ki nam bo zaradi nesposobnih politikov vrnila nazaj v budžet morda 1,5 mlrd.

Ampak ti 2 mlrd in še kaj smo financirali z zadolževanjem po appr. 4,5% obrestni meri, rezalo se je obvezničarje in denar se jim bo še vračalo z obrestmi...pa hrvaški štediši so še tle...

Torej, če bi banka šla v stečaj leta 2013, bi morda to nas manj koštalo. Tega ne ve nihče in tudi nikoli ne bomo vedeli, kaj če... bi bilo...

Skratka, kakega resnega manageriranja nismo nikoli imeli in vse je precej stihijsko, zdaj eden, zdaj drugi ima ideje, izvaja pressing, itd. in vsi skupaj nekaj motovilijo.

(Če se tako vodi firmo danes, se ve, kje konča že v 2 letih... ampak tle je za sedaj država "garant" s svojimi plusi in minusi. In bo močno vplivala na poslovno politiko NLB, pri razpršenem lastništvu, še nekaj časa. Kar pa ni dobro za naložbo v delnico kot tako.)
depersin sporočil: 9.420
[#2741488] 08.11.18 22:21 · odgovor na: gobim (#2741458)
Odgovori   +    10
[gobim]
Imel sem se priliko pogajati z največjimi svetovnimi investicijskimi firmami v zvezi s prodajo NLB. Nobene ni motil državni delež, kvečjemu nasprotno, večina si je želela, da država ostaja eden od glavnih lastnikov! Zakaj neki?
Kakšne laži pišeš...
gobim sporočil: 386
[#2741489] 08.11.18 22:39 · odgovor na: FIN-379669 (#2741481)
Odgovori   +    3
[]
To deloma drži.

Tujci želijo imeti lastništvo države, če ta pisno ali ustno obljubi, da bo kredite najemala ona ali vsi njeni sateliti v banki, v kateri ima nek delež.
Po mijih izkušnjah nihče nikoli ni pogojeval vstopa v lastništvi banke z najemanjem kreditov državnih oseb. Gre za špekulacijo
Kar se tiče NLB, se je izkazala, ko je imela tretjinskega (ali koliko že) lastnika, tj. KBC, izkazal pa se je tako, da je KBC zbešal iz tega gnezda. OK, KBC je želel 75% lastništva NLB in če bi mu ga Rop, kasneje Janša dal, ne bi leta 2013 zmetali 2 mlrd (prej še tudi nekaj 100 mio) v to banko, ki nam bo zaradi nesposobnih politikov vrnila nazaj v budžet morda 1,5 mlrd.
Ne bo držalo. KBC si je še kako prizadevala ostati v NLB do trenutka ko se je tudi sama borila za obstoj. V začetnih pogajanjih z EU glede državne pomoči in posledičnih korektivnih ukrepov je Vanhevel -predsdnik KBC ("NLB is crown jewell in KBC crown") naredil vse, da banke vložka v NLB ne bi bilo treba dezinvestirati. Namesto tega so prodali VARTA insurance na Poljskem in Private banking v Švici.
Ne strinjam se, da bi bil strošek manjši, če bi banko prodali. KBC bi šele pošteno zavozil NLB kot je tudi pošteno nasedel v derivativnih poslih. Le malo ljudi ve, da so bili ravno belgijski člani NLB (član uprave za tveganja in član NS, ki je bil predsednik komisije za tveganja) tisti, ki so najbolj forsirali ekspanzijo kreditov in posledično zniževanje standardov tveganja. Slovenci so bili tisti, predvsem predsednik Kramar, ki je bremzal to norijo (ki so jo poganjale predvsem tuje banke pri nas).

Ampak ti 2 mlrd in še kaj smo financirali z zadolževanjem po appr. 4,5% obrestni meri, rezalo se je obvezničarje in denar se jim bo še vračalo z obrestmi...pa hrvaški štediši so še tle...

Skratka, kakega resnega manageriranja nismo nikoli imeli in vse je precej stihijsko, zdaj eden, zdaj drugi ima ideje, izvaja pressing, itd. in vsi skupaj nekaj motovilijo.
Čudno. Mc Kinsey je banka, potem ko je skoraj eno leto pripravljal poročilo, ocenil avgusta 2008 yj. tik pred krizo za resno konservativno banko na visokem profesionalnem nivoju in z velikim potencialom rasti. Tega je ocenil v letu 2015 na slabe pol milijarde dobička pred davki v projekciji za 2015.
jeanmark sporočil: 2.882
[#2741524] 09.11.18 09:02 · odgovor na: gobim (#2741458)
Odgovori   +    3
Imel sem se priliko pogajati z največjimi svetovnimi investicijskimi firmami v zvezi s prodajo NLB. Nobene ni motil državni delež, kvečjemu nasprotno, večina si je želela, da država ostaja eden od glavnih lastnikov! Zakaj neki?
si se anonimno pogajal?

Pozablja se, da je boniteta večine slovenskega bančništva po krizi 2008 slonela predvsem na večinskem deležu države. Ko ste idioti neoliberalci leta 2010 in 2011 govorili o privatizaciji bank ste pozabili, da s tem rušite temelj na katerem je stala boniteta največjih slovenskih bank, s tem celega bančnega sistema in posledično cele ekonomije. Tudi, če ne verjamete v državno lastništvo bi morali že zaradi tega razloga odložiti privatizacijo na čas po krizi.

Ampak tega vam ni nihče povedal, sami pa premalo znate in imate premalo izkušenj, da bi to ugotovili.
Lahko, da je boniteta takrat temeljila na tem. Ni pa to edina možnos5 banke za boniteto. Še več, večina dobrih bonitet bank v svetu NE temelji na lastništvu države ampak dobremu stanju in delu. In ja, če to, da si želim da boniteta banke temelji na dobremu stanju banke in dobremu delu ter odličnemu manangementu, pomeni da sem neoliberalec, potem sem ponosen, da sem neoliberalec.
rename sporočil: 9.510
[#2741527] 09.11.18 09:05 · odgovor na: gobim (#2741489)
Odgovori   +    8
Zadnja sprememba: rename 09.11.2018 09:07
Pri vsej debati okrog NLB je (bila) pomembna samo ena stvar: strici iz ozadja bankomata niso hoteli dati iz rok.
Vse ostalo je bila predstava za javnost. Tudi vaša pogajanja s potencialnimi tujimi investitorji.

O tem, kako je Kramar (po vašem) brzdal belgijce, ki so zahtevali kreditiranje, pa so pravljice za tiste, ki ne poznajo njegovih ultrasposobnosti :-P
gobim sporočil: 386
[#2741568] 09.11.18 10:54 · odgovor na: jeanmark (#2741524)
Odgovori   +    1
[jeanmark]
> Imel sem se priliko pogajati z največjimi svetovnimi investicijskimi firmami v zvezi s prodajo NLB. Nobene ni motil državni delež, kvečjemu nasprotno, večina si je želela, da država ostaja eden od glavnih lastnikov! Zakaj neki?
>

si se anonimno pogajal?
Ne, uradno. S pooblastilom, ki mi ga je dal Državni zbor Republike Slovenije in Vlada Republike Slovenije


> Pozablja se, da je boniteta večine slovenskega bančništva po krizi 2008 slonela predvsem na večinskem deležu države. Ko ste idioti neoliberalci leta 2010 in 2011 govorili o privatizaciji bank ste pozabili, da s tem rušite temelj na katerem je stala boniteta največjih slovenskih bank, s tem celega bančnega sistema in posledično cele ekonomije. Tudi, če ne verjamete v državno lastništvo bi morali že zaradi tega razloga odložiti privatizacijo na čas po krizi.
>
> Ampak tega vam ni nihče povedal, sami pa premalo znate in imate premalo izkušenj, da bi to ugotovili.

Lahko, da je boniteta takrat temeljila na tem. Ni pa to edina možnos5 banke za boniteto. Še več, večina dobrih bonitet bank v svetu NE temelji na lastništvu države ampak dobremu stanju in delu. In ja, če to, da si želim da boniteta banke temelji na dobremu stanju banke in dobremu delu ter odličnemu manangementu, pomeni da sem neoliberalec, potem sem ponosen, da sem neoliberalec.
Jeanmark, brez veze. Jasno, da boniteta temelji na vrsti elementov, ampak zelo prikladno se pozablja, da (predvsem pri bankah) temelji tudi na možnosti državne podpore izvirajoče iz državnega lastništva.
gobim sporočil: 386
[#2741573] 09.11.18 11:13 · odgovor na: rename (#2741527)
Odgovori   +    4
[rename]
Pri vsej debati okrog NLB je (bila) pomembna samo ena stvar: strici iz ozadja bankomata niso hoteli dati iz rok.
Vse ostalo je bila predstava za javnost. Tudi vaša pogajanja s potencialnimi tujimi investitorji.

O tem, kako je Kramar (po vašem) brzdal belgijce, ki so zahtevali kreditiranje, pa so pravljice za tiste, ki ne poznajo njegovih ultrasposobnosti :-P
Rename, spet na pamet in brez dejstev.

Poglejte rasti obsega kreditiranja v 2004 do 2008 med bankami v slovenski (predvsem državni lasti) in tistimi v tuji lasti. Banke v tuji lasti so imele nadpovprečno rast kreditiranja, ki so ga financirale ne iz zbranih depozitev, ampak so bili iz naslova tujega kreditiranja. Posledično je bil njihov LTD tam krepko čez 200, z vsemi posledicami potem ko je prišla kriza, LTD NLB je bil leta 2008 , če se prav spomnim 136, NKBM pa 115.

Kar pa se belgijcev tiče; moj nekdanji službeni kolega je nekoč delal v risku NLB-ja. Moje vtis takrat je bil tak kot tvoj rename. Spomnim se kako sem ga vprašal približno takole:

"So belgijci naredili red pri tveganjih in zabremzali kreditno ekspanzijo?

"Kje pa!" je odgovoril; "Belgijci so dali nogo na gas!!!"

Belgijci, ki so vsa leta operativno vodiili sektor tveganj v NLB, so tudi vodili Komisijo za tveganja pri NS NLB-ja. Šlo je za svojevrsten konflitkt interesov. Kaj je bil njihov interes pri tem?

Nabildat ceno delnice NLB za vsako ceno! Kako se to v banki najlažje naredi? Tako, da napumpaš obseg kreditev, dvigneš prihodke, posledično dobiiček na delnico in v končni instanci vrednost delnice. S slabimi terjatvami pa se bo čez nekaj let ukvarjal tisti, ki bo te delnice kupil. Glede na to, da sem bil s predstavniki belgijcev v NLB najmanj v mesečnem stiku, Ti to lahko mirno povem iz lastne izkušnje.
jeanmark sporočil: 2.882
[#2741574] 09.11.18 11:16 · odgovor na: gobim (#2741568)
Odgovori   +    0
> si se anonimno pogajal?

Ne, uradno. S pooblastilom, ki mi ga je dal Državni zbor Republike Slovenije in Vlada Republike Slovenije
>
>
rename sporočil: 9.510
[#2741593] 09.11.18 12:02 · odgovor na: gobim (#2741573)
Odgovori   +    2
Belgijci so si prizadevali prevzeti banko in zato naj bi "pumpali" vrednost navzgor?!
Ni ravno logično, a ne?

In Kramar je bremzal nezavarovane ali neustrezno zavarovane kredite?
Morda v teoriji, v praksi zagotovo ne ;-)

#znam ja puško dok je još pištol bila :-D
gobim sporočil: 386
[#2741695] 09.11.18 15:51 · odgovor na: rename (#2741593)
Odgovori   +    0
[rename]
Belgijci so si prizadevali prevzeti banko in zato naj bi "pumpali" vrednost navzgor?!
Ni ravno logično, a ne?

In Kramar je bremzal nezavarovane ali neustrezno zavarovane kredite?
Morda v teoriji, v praksi zagotovo ne ;-)

#znam ja puško dok je još pištol bila :-D
Rename, spet nič ne veš.

Belgijci so si prizadevali prevzeti banko na začetku v prvih 2 letih po nakupu. Ko so videli, da to ne bo šlo in da tudi ne bodo mogli prevzeti posameznih segmentov poslovanja (mednarodno bančništvo) so se odločili prodati banko. Nenazadnje tudi zato ker so medtem sami na veliko nasedli z derivativi in si prevzema banke niti niso mogli privoščiti.

Eno samo nabijanje tako značilno za ta forum, brez dejstev ali realnega vpogleda, igranje s špekulacijami... Rename, odrasti!
rename sporočil: 9.510
[#2741696] 09.11.18 16:04 · odgovor na: gobim (#2741695)
Odgovori   +    1
Jaz govorim, oziroma sem odgovarjal o Kramarjevem obdobju.
Če bi on kontriral Belgijcem, ga ne bi podpirali in bi ga JJ zamenjal (že iz političnih razlogov). Prav tako je bilo ravno za tista leta značilna norija s kreditiranjem "svega i svašta" in predvsem s podeljevanjem kreditov "na lepe oći i dobro ime".
Našim(TM).
In to so tudi razlogi za kasnejše (in prejšnje) dokapitalizacije, za krajo zasebne lastnine (lastnikom podrejenih obveznic) in za obvezo o prodaji banke.
(Zaradi zavlačevanja in čiščenja okostnjakov, so vmes padle še enote po Balkanu.)

And the rest is the history (odkar je NLB prodana) :-P

Strani: 1