... »Letalo mora imeti rezerve goriva za vsaj 30 minut. Če bi torej hoteli opraviti 20-minutni polet, bi morali vzleteti z zalogami za 50 minut,« razlaga Simon Bendrey iz slovaškega start-upa Aeromobil. ...

... alzo, če Simon Bendrey z letalom vzleti in hoče takoj spet pristati, mora najprej nad letališčem krožiti pol ure, da porabi rezervo ... eh, jebiga ...

Problem je zelo kompleksen in ne vem, če bo Ubru in podobnim še ali kdaj prinesel pravi zaslužek.

100 km dometa za zračno plovilo je malo, zato se ga bo uporabljalo, logično, na kratkih razdaljah.
Če ciljajo na relacije znotraj urbanih megamest (kot LA, Peking, New york, itd.), potem bi rekel, da je tam kupcev dovolj, vendar plovna varnost in varnost ljudi na tleh bo pereč problem, če bo plovil v zraku že več kot tisoč. Tu bo ob prvi resni nesreči mnogo polemik in nato pobud za regulativo, ker gre pri Ubru ipd. za namen množične distribucije s plovnimi potmi vsepovsod.

Problem so razdalje do 600 km. Tu pa bodo kraljevala hibridna letala tipa Boscarol (kjer ni hitrih zemeljskih povezav), super hitri vlaki in hyperloopi pa, kjer je to mogoče.

Na razdaljah od 600 km dalje bodo še dalje in še precej časa uporabna letala na klasični pogon. Domnevam.

Po moje kaj dosti filozofije ni. za sedaj.

Vendar bo v letalstvu zmagal tisti, ki bo ne glede na pogon ponudil absolutno varno (potniško) letalo: z nekakšnim super padalom za reševanje v sili. Za sedaj še nismo blizu. Treba bi bilo radikalno zmanjšati težo letala, tu pa razvijalce materialov še čaka precej dela.