OSLOVSKI TRG

V mirno, tiho in zadovoljno vas je nekega dne prišel urejen, lepo oblečen tujec. Postavil se je na sredo vasi, in oznanil, da kupuje osle. Za vsakega osla je ponujal 100 EUR. Vaščani so sicer osle potrebovali, saj so z njihovo pomočjo obdelovali polja, pridelovali hrano in skromno, a dostojno živeli. Kljub temu se je nekaj ljudem zdela cena vabljiva, saj je bilo zanje 100 EUR veliko - in so prodali svoje osle. Naslednji dan se je tujec vrnil - in oznanil, da kupuje osle po 150 EUR. In spet se je našlo nekaj ljudi, ki se jim je zdela ta nova cena mamljiva, pa so prodali svoje osle. Naslednji dan je dobri tujec spet prišel, in ponujal za osla 200 EUR. Zgodba je se ponovila še naslednji dan, ko so za 250 EUR prodali svoje osle še zadnji domačini. Toda, čez nekaj dni se je dobri tujec spet pojavil - in za osla ponujal 500 EUR! Lahko si mislimo, kakšno razočaranje je bilo pri domačinih - a nihče več ni imel osla, ki bi ga prodal. A Zgodbe še ni konec! Naslednji dan se je pojavil v vasi nov tujec, ki je prodajal osle - po 400 EUR! Prebivalci so takoj spoznali možnost lepega zaslužka. Nakupili bi osle po 400 EUR in jih prodali po 500, ter zaslužili pri vsakem oslu po 100 EUR. Tega denarja pa nihče ni imel, zato so odhiteli v banko in zaprosili za kredit. Tako so spet imeli vsak svojega osla, ki je bil sedaj vreden do 5 krat več! Vendar kupcev za te dražje osle ni bilo od nikoder, in niso mogli odplačevati kreditov. Domačemu bankirju je grozil polom. Kmetom je zarubil osle - a je s tem dobil povrnjen le del kreditov, grozil mu je polom. Obrnil se je po pomoč na župana, saj je banka opravljala pomembne posle za občino, bankir pa je bil mestni svetnik. Župan mu je oz občinske blagajne posodil denar, vendar so dolgovi še kar rasli. Župan je zvišal davke, ki jih kmetje niso zmogli plačati... Ob izpraznjenem
proračunu se je župan obrnil na prijatelje v sosednjih občinah - in zgrožen ugotovil, da so vsi v enaki situaciji, da se je povsod zgodila ista zgodba! Vsi so začeli s sanacijskimi ukrepi: na vseh področjih so začeli varčevati, zmanjševati izdatke za šole, vrtce, pokojnine, zdravstvo... Ker to ni zadoščalo, je bilo nujno še povečevati davke... Vsi so hiteli obsojati to nemoralno zgodbo in prevarante, ki so medtem mirno uživali svoje trdo zaslužene počitnice...

So pa pokazali veliko razumevanje za krizo, in iz svoje razkošne vile na Bahamih sporočili županu, da bodo podprli njegovo predvolilno
kampanijo!