Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Furs spet nad normirance: tokrat so na udaru IT-podjetja
Strani: 1
sporočil: 30.415
Kaj Ustavno sodišče ne more ustaviti tega preganjanja? Pri
opredelitvi za kakšno razmerje med npr. espejem kot izvajalcem del
in podjetjem kot naročnikom del, sploh ni odločilna volja obeh
strank, torej espeja izvajalca del in podjetja naročnika del,
odločilna je volja inšpektorja. Ustava v 74. členu določa, da je
gospodarska pobuda svobodna in zakon določa pogoje za ustanavljanje
gospodarskih organizacij. Torej, oseba ima temeljno ustavno pravico
ustanoviti espe, ker želi preko te »ustavne« gospodarske
organizacije uresničevati svojo podjetniško pobudo, ki jo delovni
inšpektor lahko s sklepom preprosto prepreči, pravzaprav s sklepom
povzroči izbris espeja iz poslovnega registra. Kaj ni to kršitev
temeljnih ustavnih pravic državljanov in podjetnikov, ki želijo
delati v lastnem podjetju? Ustava nič ne določa kaj morajo delati
in s kom...A ni čas za ustavno presojo tega zakona, ki bi jo lahko
sprožila npr. obrtna zbornica? Zakaj podjetniške zbornice niso že
dale pobudo za oceno ustavnosti?
sporočil: 3.757
[FIN-209516]Strinjam, popravil bi edino "fuše". Fuš je namreč ponarodeli izraz za popoldansko delo, v tem primeru pa gre za črpanje (krajo) našega, državnega denarja. Bi bilo prav zanimivo izvedeti, koliko VŠ "prfoksov" (v narekovajih zato, ker jih 3/4 ne dela dobesedno nič, tudi predava ne, kar pa je v marsikaterem primeru celo koristno) ne "služi" kot "popoldanski svetovalec" kakšni državni greznici.
> [FIN-311684]
> Kaj Ustavno sodišče ne more ustaviti tega preganjanja? Pri opredelitvi za kakšno razmerje med npr. espejem kot izvajalcem del in podjetjem kot naročnikom del, sploh ni odločilna volja obeh strank, torej espeja izvajalca del in podjetja naročnika del, odločilna je volja inšpektorja. Ustava v 74. členu določa, da je gospodarska pobuda svobodna in zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Torej, oseba ima temeljno ustavno pravico ustanoviti espe, ker želi preko te »ustavne« gospodarske organizacije uresničevati svojo podjetniško pobudo, ki jo delovni inšpektor lahko s sklepom preprosto prepreči, pravzaprav s sklepom povzroči izbris espeja iz poslovnega registra. Kaj ni to kršitev temeljnih ustavnih pravic državljanov in podjetnikov, ki želijo delati v lastnem podjetju? Ustava nič ne določa kaj morajo delati in s kom...A ni čas za ustavno presojo tega zakona, ki bi jo lahko sprožila npr. obrtna zbornica? Zakaj podjetniške zbornice niso že dale pobudo za oceno ustavnosti?
Vidim da ne razumete, kako delujejo stvari. Normirani s.p. je si je ustvarila vladajoča kasta za izogibanje plačila davkov, za svoje fuše ob dobro plačani redni službi, da ne rečem sinekuri.
Sicer pa - tole preganjanje je noro, bolano. Ni še jasno kako dolgo bo kaviar socialistična mafija še uspela viseti na oblasti in uničevati državo, ampak glede na preteklost lahko prognoziramo, da še kar dolgo zato vsi, ki imate ideje in sposobnost samopreživetja na trgu, bežite!
sporočil: 30.415
[FIN-209516]Furs ne gre na normirance npr. zdravnike ali profesorje, ki so redno zaposleni v javnih službah in imajo espeje preko katerih opravljajo delo v popoldanskem času. Te normirance bo Furs pustil na miru. Lotil se bo npr. podjetnikov – programerjev, ki so zaposleni v lastnem espeju, delajo za znanega naročnika in mu za svoje delo izstavijo račun. Zdaj pa jim Ministrstvo za delo s svojo delovno inšpekcijo želi onemogočiti delo na način, ki ga sami želijo in ta del se mi zdi neustaven. Na drugi strani so tisti, ki jih je naročnik del prisilil v ustanovitev espeja, ki ga ne želijo in si želijo redno zaposlitev, v tem primeru je redna zaposlitev obvezna. Kaj naj naredijo espeji – programerji, ki jih inšpekcija sili v redno zaposlitev, ki jo ne želijo? Menim, da je nujna ustavna presoja tega zakona.
> [FIN-311684]
> Kaj Ustavno sodišče ne more ustaviti tega preganjanja? Pri opredelitvi za kakšno razmerje med npr. espejem kot izvajalcem del in podjetjem kot naročnikom del, sploh ni odločilna volja obeh strank, torej espeja izvajalca del in podjetja naročnika del, odločilna je volja inšpektorja. Ustava v 74. členu določa, da je gospodarska pobuda svobodna in zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Torej, oseba ima temeljno ustavno pravico ustanoviti espe, ker želi preko te »ustavne« gospodarske organizacije uresničevati svojo podjetniško pobudo, ki jo delovni inšpektor lahko s sklepom preprosto prepreči, pravzaprav s sklepom povzroči izbris espeja iz poslovnega registra. Kaj ni to kršitev temeljnih ustavnih pravic državljanov in podjetnikov, ki želijo delati v lastnem podjetju? Ustava nič ne določa kaj morajo delati in s kom...A ni čas za ustavno presojo tega zakona, ki bi jo lahko sprožila npr. obrtna zbornica? Zakaj podjetniške zbornice niso že dale pobudo za oceno ustavnosti?
Vidim da ne razumete, kako delujejo stvari. Normirani s.p. je si je ustvarila vladajoča kasta za izogibanje plačila davkov, za svoje fuše ob dobro plačani redni službi, da ne rečem sinekuri.
www.dnevnik.si/1042709439
Če poleg tega kakšnemu prekercu omogoča preživetje, tudi prav. Da pa bi kdo drug na veliko služil in plačal skoraj nič davkov, to pa ne.
Ustavno sodišče je del tega sistema; ne nazadnje je nekdanji s.p.-jevec Miro Cerar profesor ustavnega prava. Kdor deluje proti interesom lastne kaste je dosmrtno izobčen.
Računati na ustavno sodišče v takem primeru je podobno upanju, da bo Trump zaprl Guantanamo.
sporočil: 11.068
Ti isti lopovi so pa prepovedali ustanavljanje S.p.ja za
penzioniste, istočasno so jim pa znižali penzije? Zakaj bi lahko
profesor, recimo Miro Cerar, brez problema ustanovil s.p. in še 5
d.o.o.-jev poleg, ne sme pa s.p-ja ustanoviti penzionist, ki ima
penzijo izpod meje preživetja? Gre za cinizem vladajoče kaste: "Nič
nam ne morejo, kaj nam pa morejo" ali gre poleg evidentnega
pišmeuhovstva še za pomanjkanje pameti vladajoče kaste, ki ne ve,
da jih lahko raja na silo zbrca iz foteljev?
sporočil: 1.136
Od česa pa bi živelo tričetert birokratov in inšpektorjev?
Nekaj si morajo začet, čeprav grizejo roko, ki jih hrani (s srebrno žlico)...
Nekaj si morajo začet, čeprav grizejo roko, ki jih hrani (s srebrno žlico)...
sporočil: 326
Finance, zelo boste pomagali ob tem "povsem zelo verjetno oz. kar
sigurno" napačnem pristopu/razmišljanju, če boste postregli z
naslednjimi podatki (vam morajo biti enostavno dosegljivi in tudi
čas imate za pridobit jih), če jih že FURS ne more
zagotoviti.
(za zadnja tri leta, 2015-2017)
Koliko je sp/norm_sp?
Koliko prihodkov so ustvarili sp/norm_sp?
Koliko dav iz dej (€/%) so plačali sp/norm_sp (t.j., 4%)?
Koliko prispevkov je placanih za sp/norm_sp (povpr.)?
Koliko je ljudi na minimalcih in koliko prispevkov (povpr.) je plačanih za njih?
Kakšna pokojnina se kaže iz podatkov za sp/norm_sp?
Kakšna pokojnina se kaže iz podatkov za zaposlene minimalce, oz. najbolj ranljive?
Kakšna je povpr. stopnja davka iz dobička v prihodkih, ki ga plačajo mikro podjetja (0-5) zaposlenih?
Boste ugotovili:
- da normiranci s 4% verjetno niti niso tako slabo donosni za FURS,
- da so normiranci tako ali drugače "servajverji" - ne jih omejevati (zgornje št. bodo pokazale, da ni nekih gromozanskih izgub države temveč predvem plusi), ki se ne sprijaznijo, s položajem "žrtve"/"socialcev" in iščejo svoje mesto pod soncem; pustite sistem delovati 5 let in potem ponovite zgornjo mini analizo in
- da edino kar mora drzava (prek furs) poskrbeti (če res normiranci predstavljajo prihodnje starostnike-reveže), da pokojnine normirancev ne bodo slabse kot bodo pokojnine ljudi na zavodu, ljudi z minimalci celo zivljenje
=> torej prispevki normirancev morajo presegat prispevke prvih (t.j, minimalce ali kasneje povprečje) za npr., 20%; tako so normiranci tudi vlečni konji; kontinuirana rast (% je lahko tudi orodje za spodbujanje dodatnega pokojninskega zavarovanja).
Osnovni namen normirancev : prihranek pri opuščanju birokracije in nekaterih podpornih storitev (npr., računovodstvo, ajpes, ...).
Ni osnovni namen normirancev : zniževanje vplačil osebnih prispevkov.
p.s., popoldanski s.p., pa že če so kot "nekaj za zraven", brez zadostnega vpogleda sicer ne vem zakaj, ker imajo torej manj stroškov (npr., ni prispevkov) ali ne predstavljajo "vira preživetja", naj imajo efektivno obdavčitev 8% prihodkov, bolje, ali znižan prag izstopa iz sistema normirancev (npr., 25K€), slabše.
Inšektorji, katerih delo mora biti cenjeno, pa naj se usmerijo v aktivnosti z višjo dodano vrednostjo za državo in slo narod (bi podal predloge, vendar potem je pa že svetovanje in bi moral nekomu izstaviti fakturo :) ).
(za zadnja tri leta, 2015-2017)
Koliko je sp/norm_sp?
Koliko prihodkov so ustvarili sp/norm_sp?
Koliko dav iz dej (€/%) so plačali sp/norm_sp (t.j., 4%)?
Koliko prispevkov je placanih za sp/norm_sp (povpr.)?
Koliko je ljudi na minimalcih in koliko prispevkov (povpr.) je plačanih za njih?
Kakšna pokojnina se kaže iz podatkov za sp/norm_sp?
Kakšna pokojnina se kaže iz podatkov za zaposlene minimalce, oz. najbolj ranljive?
Kakšna je povpr. stopnja davka iz dobička v prihodkih, ki ga plačajo mikro podjetja (0-5) zaposlenih?
Boste ugotovili:
- da normiranci s 4% verjetno niti niso tako slabo donosni za FURS,
- da so normiranci tako ali drugače "servajverji" - ne jih omejevati (zgornje št. bodo pokazale, da ni nekih gromozanskih izgub države temveč predvem plusi), ki se ne sprijaznijo, s položajem "žrtve"/"socialcev" in iščejo svoje mesto pod soncem; pustite sistem delovati 5 let in potem ponovite zgornjo mini analizo in
- da edino kar mora drzava (prek furs) poskrbeti (če res normiranci predstavljajo prihodnje starostnike-reveže), da pokojnine normirancev ne bodo slabse kot bodo pokojnine ljudi na zavodu, ljudi z minimalci celo zivljenje
=> torej prispevki normirancev morajo presegat prispevke prvih (t.j, minimalce ali kasneje povprečje) za npr., 20%; tako so normiranci tudi vlečni konji; kontinuirana rast (% je lahko tudi orodje za spodbujanje dodatnega pokojninskega zavarovanja).
Osnovni namen normirancev : prihranek pri opuščanju birokracije in nekaterih podpornih storitev (npr., računovodstvo, ajpes, ...).
Ni osnovni namen normirancev : zniževanje vplačil osebnih prispevkov.
p.s., popoldanski s.p., pa že če so kot "nekaj za zraven", brez zadostnega vpogleda sicer ne vem zakaj, ker imajo torej manj stroškov (npr., ni prispevkov) ali ne predstavljajo "vira preživetja", naj imajo efektivno obdavčitev 8% prihodkov, bolje, ali znižan prag izstopa iz sistema normirancev (npr., 25K€), slabše.
Inšektorji, katerih delo mora biti cenjeno, pa naj se usmerijo v aktivnosti z višjo dodano vrednostjo za državo in slo narod (bi podal predloge, vendar potem je pa že svetovanje in bi moral nekomu izstaviti fakturo :) ).
Strani: 1