Izbrani forum: Glavni forum

Izbrana tema: članek E-avto se številnim splača že danes

Strani: 1

MarijanMacek sporočil: 1.478
[#2714208] 27.05.18 09:56
Odgovori   +    15
Globalna statistika kaže, da so fosilni energenti doživeli vrhunec in se počasi poslavljajo. Lani so imele naftne družbe po svetu za 1.300 milijard dolarjev manj poslov z nafto kot leto prej.
Zmanjševanje porabe v avtomobilih se sevda moa izkazati v zmanjševanju prodaje goriv. pred 42 leti mi je katrca požrla več bencina kot današnji neprimerno močnejši C3 Picasso.
»Avtomobili z motorji na notranje izgorevanje so v urbanih okoljih, kjer so hitrosti nizke, neučinkoviti in ustvarjajo smog, prašne delce ter hrup, škodijo zdravju in ozonu. Uvoz naftnih derivatov pomeni, da denar, v slovenskem prometu ga je za okoli dve milijardi evrov na leto, pretakamo v države izvoznice nafte. Ta denar bi lahko lokalno krožil in skrbel za večjo gospodarsko rast ter več delovnih mest,« je povedal Bunta.
1) Seveda električni avtomobili ne povzročajo prahu (okoli 35-40% prahu izvira iz pnevmatik, torej se predvideva da e-avti nimajo pnevmatik, torej gre za lebdeča vozila).
2) Elektrika za e-avte ne raste na drevesu, potrebno jo je proizvesti, kar je pa spet vezano na fosilne energente, pri nas okoli 40%. Res pa kurimo v glavnme premog in ne pretakamo denarja v izvoznice nafte v večji meri. In gospod pozablja da je avto avto, ne glede na pogon.

In pri vsem navdušenju nad e-avti ne smemo pozabiti, da je v povprečnem evropskem mestparkiranje največja težava osebnih vozil, kar pa z e-avti seveda ne rešimo.
psm sporočil: 955
[#2714215] 27.05.18 10:32
Odgovori   +    24
čas vnosa: 27.05.18 09:56
"E-avto se številnim splača že danes"

Se popolnoma strinjam!


Še zlasti, dokler jim elektriko plačujejo drugi in ne oni sami!


Piarovske nebuloze.
anon-221582 sporočil: 5
[#2714232] 27.05.18 11:52
Odgovori   +    19
Zadnja sprememba: anon-221582 27.05.2018 12:04
Od kod bo pa v proračun prišel izostanek dajatev, ki predstavlja še enkrat toliko, kot sama nabavna cena pogonskih naftnih goriv, recimo 1/6 proračuna? Kdo bo plačal zelo drage ojačitve električnega omrežja? Kdo bo plačal nove potrebne proizvodne zmogljivosti elektrike?

Tisti, ki mislijo, da bo zadevo rešila fotovoltaika, naj čez palec izračunajo, koliko fotovoltaike bi bilo potrebne, da bi recimo z njo po letni energiji pokrili količino energije, potrebno za popoln prehod na električno mobilnost? Pa če bi to še šlo poleti (če bi 1/3 vseh slovenskih streh prekrili s PV samo za polnjenje cca. 1 MIO el. vozil), kaj narediti pozimi, ko PV proizvajajo zanemarljivo malo, el. avti pa takrat potrebujejo največ? Torej potrebujemo še enkrat toliko moči v rezervnih npr. plinskih elektrarnah (od kod pa pride plin?), ali za ta namen eno jedrsko elektrarno, katere energijo bi morali poleti metati stran (ob toliko inštalirani moči). Potem je že bolje, če namesto PV takoj začnemo razmišljati o novi nuklearki, pri kateri seveda tudi jedrsko gorivo ne zraste na drevesu, ampak ga uvažamo, da ne govorim o nevarnosti, če se pri obratovanju slednje kaj zalomi. V vsakem primeru pa bi bile potrebne enormne ojačitve oz. vložki v elektro omrežja in transformacije.

Zato se sprašujem, koliko je opcija prehoda na el. mobilnost zelena. Lahko da je na papirju, v praksi pa verjetno ne, sploh če upoštevamo še degradacijo območij, kjer se izkoriščajo rudnine potrebne za el. baterije (npr. uničili bomo bolivijsko puščavo,...), saj tudi baterije zaenkrat še ne rastejo na drevesih.

Edino razumno rešitev vidim v spremebi naših navad (manj nepotrebnih voženj z avtomobili) in predvsem v prehodu na javna prevozna sredstva. Morali bi se resno, celostno lotiti modernizacije slovenskih železnic. Danes imamo nekaj glavnih slovenskih povezav še enotirnih, nekatre celo na diesel lokomotive. Torej še železnice ne zmoremo elektrificirati in postaviti na soliden nivo, pa sanjamo o pretežni elektrifikaciji avtomobilskega prevoza ..

Tako da sam vidim to zgodbo predvsem kot polje, v katerem je veliko priložnosti za mešetarje in njihove hitre in mastne zaslužke (subvencije), ki jih na koncu plačamo davkoplačevalci. Taka strategija ni celostno strokovno premišljena, ni strateška, še najmanj pa je zelena.

Zanimiva je predavanje profesorja, ki osvetli nekaj tehničnih vidikov ...

www.youtube.com/watc...IVQrdtvfhI
www.youtube.com/watc...wx9myxo5HA
vrac sporočil: 9.129
[#2714271] 27.05.18 15:42 · odgovor na: anon-221582 (#2714232)
Odgovori   +    3
Zadnja sprememba: vrac 27.05.2018 15:43
Do prodora EV bo seveda prišlo. Tudi do zmanjšanja števila osebnih vozil, ki jih prebivalci v v večjih mestih, če bi deloval javni prevoz in sistem izposoje vozil sploh ne potrebujejo. Do tega bo pripeljala čedalje dražje parkiranje in pomanjkanje parkirišč, če jih bo oblast načrtno izrinjala iz mestnih jeder. To se zunaj že dogaja.

Zagotavljanje elektrike? V Sloveniji fotovoltaika in jedrska elektrarna, lahko tudi plinske elktrarne za pokrivanje konic porabe. Rešitve so, niso pa enostavne niti poceni.
alek14 sporočil: 9.973
[#2714303] 27.05.18 18:22 · odgovor na: anon-221582 (#2714232)
Odgovori   +    17
[petramaj]
Zanimiva je predavanje profesorja, ki osvetli nekaj tehničnih vidikov ...

www.youtube.com/watc...IVQrdtvfhI
www.youtube.com/watc...wx9myxo5HA
Actually, predavanje zatemni in ne osvetli dejstva v zvezi z energetiko in energijskimi transformacijami.
Predavanje je na strokovni ravni, kot bi ga imel nekdo z dokončano srednjo šolo. Sorry, kar je preveč je pa preveč.

Ustavil sem bom pri le izkoristkih, ki so v predavanju navedena kot v "optimalnem režimu".

Uvodoma naj povem, da je govora o termičnem izkoristku pretvorbe toplote v končno delo.
Sodobni turboventilatorji (letala) z visokim obtočnim številom dosegajo 35%.
Sodobni diesli (velja za zadnjih 20 let) dosegajo izkoristek 45%.
Termoelektrarne (premog) okoli 40% (najnovejše).
Plinske turbo 30%, kombinirane plinsko-parne tudi 60% (v SLO ni nobene takšne).

Ker je v SLO le 40% elektrike fosilne naj bi to pomenilo, da se el. avto polni s samo 40% fosilne elektrike, ki naj bi imala izkoristek 40%.
BEV se dejansko polnijo ponoči kot dodatno breme sistema in se torej napajajo z dodatnimi elektrarnemi, ki so (dokler ni nove JEK) izključno fosilne narave. Torej BEV se z izjemo Norveške in Švedske polnijo s 100% fosilne moči. Če je to iz Brestanice je termalni izkoristek elektrike na sponkah elektrarne ca. 30%, če je TEŠ6 pa 43%. Recimo, da je TEŠ6. Izgube do vaše domče vtičnice so približno 10%.
43%*0.9=39%. Potem je izguba v chargerju in segrevanje baterije še 10%. 39%*0,9=35%.
Preden pride elektrika iz baterije do elektro motorja je zoper izguba baterije in razsmernika 35%*0.9=31,5%. In nato še izguba v elektromotorju. Resnici na ljubo je povprečni izkoristek diesla daleč od vršnega pri 45%. Dejansko je v povprečju pod 30%. Zdi se, da je BEV vseeno zmagovalec a le za nekaj drobnih %. Dokler je Slow charge. Fast charge ima veliko večje polnilne izgube in tam je izkoristek BEV le okoli 20%. Še vedno je govora o termičnem izkoristku.
Sonca je ponoči (tudi vetra) bolj malo. O vsaj nemožni razširitvi BEV v SLO, kjer za kaj takega naše omrežje iz 70' let pač ni narejeno, je bilo že dosti povedanega.
Zdi se mi skrajno neetično, da nek profesor predava svoja verska prepričanja (o BEV) in ne stroko. Je pa tudi problematično kako je nekdo s tako šibkimi znanji in standardi preverjanja dejstev sploh lahko doktoriral.
hocevarb sporočil: 449
[#2714308] 27.05.18 18:58 · odgovor na: alek14 (#2714303)
Odgovori   +    1
[alek14]
BEV se dejansko polnijo ponoči kot dodatno breme sistema
Precej se polnijo tudi podnevi. Recimo Avantcarovi, ki jih vozniki večinoma priključijo takoj po uporabi. In delež teh avtov je v celotni slovenski e-floti kar velik.

Tudi na javnih polnilnicah lahko podnevi pogosto vidimo priključene avte. Poznam tudi enega tehno frika, ki izkorišča samooskrbno FV in najbrž ni edini.

Nekoč sem govoril z enim prvih lastnikov tesel pri nas. Štekar (ali polnilnico, pozabil sem) si je montiral na parkingu v službi in polnil med delovnim časom.
in se torej napajajo z dodatnimi elektrarnemi, ki so (dokler ni nove JEK) izključno fosilne narave.
Kaj pa uvoz?
alek14 sporočil: 9.973
[#2714311] 27.05.18 19:26 · odgovor na: hocevarb (#2714308)
Odgovori   +    13
[hocevarb]
> [alek14]
> BEV se dejansko polnijo ponoči kot dodatno breme sistema

Precej se polnijo tudi podnevi. Recimo Avantcarovi, ki jih vozniki večinoma priključijo takoj po uporabi. In delež teh avtov je v celotni slovenski e-floti kar velik.

Tudi na javnih polnilnicah lahko podnevi pogosto vidimo priključene avte. Poznam tudi enega tehno frika, ki izkorišča samooskrbno FV in najbrž ni edini.

Nekoč sem govoril z enim prvih lastnikov tesel pri nas. Štekar (ali polnilnico, pozabil sem) si je montiral na parkingu v službi in polnil med delovnim časom.

> in se torej napajajo z dodatnimi elektrarnemi, ki so (dokler ni nove JEK) izključno fosilne narave.

Kaj pa uvoz?
SLO uvaža el. iz TE iz Bosne.
Res se nekateri danes polnijo podnevi. Nemci poskušajo to urediti, da bi polnili na službenih parkiriščih (polniš med službo). Morda bi bilo za SLO to še najboljši model, če ne bi dnevna poraba elektrike že pokala po šivih. Ponoči pa je frej proizvodna kapaciteta (fosilna). Dokler se v SLO podnevi polni ca. 10 avtov, to še ni družbeni model.
anon-221582 sporočil: 5
[#2714336] 28.05.18 07:34 · odgovor na: alek14 (#2714303)
Odgovori   +    1
alek14, vsi ki poznajo prof. Matjaža Vidmarja vedo, da spada v kategorijo genijev in takih profesorjev, ki bi bili tako dobri teoretiki in zraven še praktiki, ni veliko. Mislim, da je bil cilj na zabaven način prikazati pogled lastnika vozila, ne pa strokovnjaka elektroenergetskega sistema, kar je seveda v uvodu jasno pojasnil.
MarijanMacek sporočil: 1.478
[#2714337] 28.05.18 07:45 · odgovor na: hocevarb (#2714308)
Odgovori   +    1
[hocevarb]
> [alek14]
> BEV se dejansko polnijo ponoči kot dodatno breme sistema


Kaj pa uvoz?
Ampak prav članku piše, da se rešimo uvoza nafte, za kar zapravimo menda 2 miljardi
Uvoz naftnih derivatov pomeni, da denar, v slovenskem prometu ga je za okoli dve milijardi evrov na leto, pretakamo v države izvoznice nafte. Ta denar bi lahko lokalno krožil in skrbel za večjo gospodarsko rast ter več delovnih mest,« je povedal Bunta.
Pa ne da spoštovani avtor misli, da je uvoz elektrike zastojn?
hocevarb sporočil: 449
[#2714339] 28.05.18 08:05 · odgovor na: MarijanMacek (#2714337)
Odgovori   +    2
[MarijanMacek]
> [hocevarb]
> > [alek14]
> > BEV se dejansko polnijo ponoči kot dodatno breme sistema
>
>
> Kaj pa uvoz?

Ampak prav članku piše, da se rešimo uvoza nafte, za kar zapravimo menda 2 miljardi

>Uvoz naftnih derivatov pomeni, da denar, v slovenskem prometu ga je za okoli dve milijardi evrov na leto, pretakamo v države izvoznice nafte. Ta denar bi lahko lokalno krožil in skrbel za večjo gospodarsko rast ter več delovnih mest,« je povedal Bunta.

Pa ne da spoštovani avtor misli, da je uvoz elektrike zastojn?
Govorec je seveda meril ma to, da bomo lahko dodatno elektriko proizvajali doma, nafte pa ne.
bc123a sporočil: 45.294
[#2714340] 28.05.18 08:20 · odgovor na: alek14 (#2714303)
Odgovori   +    2
Zadnja sprememba: bc123a 28.05.2018 08:21
[alek14]
Zdi se mi skrajno neetično, da nek profesor predava svoja verska prepričanja (o BEV) in ne stroko. Je pa tudi problematično kako je nekdo s tako šibkimi znanji in standardi preverjanja dejstev sploh lahko doktoriral.
Vidmar je genijalec (dobesedno), ampak njegovo podrocje ni energetika, ampak antene. Tudi meni se zdi rahlo neeticno da se je spravil o tem predavat kot profesor, je pa res, da je bilo to predavanje reklamirano (sam nisem bil) kot prakticni prirocnik kako ziveti z elektricnim avtom, ker ga gospod profesor pac vozi in ima izkusnje.

Torej, vsekakor tega ne vzeti kot argument. In sploh ne kot znanost.
alek14 sporočil: 9.973
[#2714449] 28.05.18 15:05 · odgovor na: anon-221582 (#2714336)
Odgovori   +    4
[petramaj]
alek14, vsi ki poznajo prof. Matjaža Vidmarja vedo, da spada v kategorijo genijev in takih profesorjev, ki bi bili tako dobri teoretiki in zraven še praktiki, ni veliko. Mislim, da je bil cilj na zabaven način prikazati pogled lastnika vozila, ne pa strokovnjaka elektroenergetskega sistema, kar je seveda v uvodu jasno pojasnil.
Jah, no, ja. En slaboten evropski patent ima. Ok. Sem videl bahati se tudi take, ki so popolnoma brez referenc. :-)
Ko si enkrat profesor si to 24/7. Ne moreš za par minut ven skočit in bedarij kvasit. Dolžnost fact-checkinga pride s težo naziva sicer javnost izgublja zaupanje v stroko. Kam pa pridemo, če nepoučena javnost ne more zaupati nečemu kar pravi uni. profesor? Pol pa flat earth zarotniki paradirajo okoli. :-)
alek14 sporočil: 9.973
[#2714451] 28.05.18 15:07 · odgovor na: hocevarb (#2714339)
Odgovori   +    0
[hocevarb]
Govorec je seveda meril ma to, da bomo lahko dodatno elektriko proizvajali doma, nafte pa ne.
Kar je edini razlog, da do neke mere podpiram BEV za vsaj kratkoproge dnevne migrante. Sicer je zadeva še nezrela za redno uporabo.
pcs sporočil: 5.223
[#2715740] 03.06.18 14:45 · odgovor na: bc123a (#2714340)
Odgovori   +    0
[bc123a]
Vidmar je genijalec (dobesedno), ampak njegovo podrocje ni energetika, ampak antene.
Telekomunikacije (radijske) na splošno.

M
pcs sporočil: 5.223
[#2715741] 03.06.18 14:51 · odgovor na: alek14 (#2714449)
Odgovori   +    1
[alek14]
Jah, no, ja. En slaboten evropski patent ima. Ok. Sem videl bahati se tudi take, ki so popolnoma brez referenc. :-)
En kup wireless com čipov so izdelali po njegovih idejah. Patentov ni, se pa ve od kje je prišla inspiracija.
Večina (če ne vse) njegovih pogruntavščin je open-domain.
Ko si enkrat profesor si to 24/7. Ne moreš za par minut ven skočit in bedarij kvasit. Dolžnost fact-checkinga pride s težo naziva sicer javnost izgublja zaupanje v stroko. Kam pa pridemo, če nepoučena javnost ne more zaupati nečemu kar pravi uni. profesor? Pol pa flat earth zarotniki paradirajo okoli. :-)
Ma jaz mu tega ne bi štel v hud minus. Prav velikih posledic, ne + ne -, ne bo imelo.

Lp,
M
alek14 sporočil: 9.973
[#2715748] 03.06.18 15:28 · odgovor na: pcs (#2715741)
Odgovori   +    0
[pcs]
> [alek14]
> Jah, no, ja. En slaboten evropski patent ima. Ok. Sem videl bahati se tudi take, ki so popolnoma brez referenc. :-)

En kup wireless com čipov so izdelali po njegovih idejah. Patentov ni, se pa ve od kje je prišla inspiracija.
Večina (če ne vse) njegovih pogruntavščin je open-domain.
Ja kje je pa potem korist od tega? (razen za Američane)
> Ko si enkrat profesor si to 24/7. Ne moreš za par minut ven skočit in bedarij kvasit. Dolžnost fact-checkinga pride s težo naziva sicer javnost izgublja zaupanje v stroko. Kam pa pridemo, če nepoučena javnost ne more zaupati nečemu kar pravi uni. profesor? Pol pa flat earth zarotniki paradirajo okoli. :-)

Ma jaz mu tega ne bi štel v hud minus. Prav velikih posledic, ne + ne -, ne bo imelo.
Na splošno so kar posledice - zaupanje v akademijo je precej na psu zadnje čase. Se sploh ni za hecat s tem IMHO.
bc123a sporočil: 45.294
[#2716897] 06.06.18 15:22 · odgovor na: alek14 (#2715748)
Odgovori   +    1
Zadnja sprememba: bc123a 06.06.2018 15:31
[alek14]
> [pcs]
> > [alek14]
> > Jah, no, ja. En slaboten evropski patent ima. Ok. Sem videl bahati se tudi take, ki so popolnoma brez referenc. :-)
>
> En kup wireless com čipov so izdelali po njegovih idejah. Patentov ni, se pa ve od kje je prišla inspiracija.
> Večina (če ne vse) njegovih pogruntavščin je open-domain.

Ja kje je pa potem korist od tega? (razen za Američane)
v tem da je obenem tudi profesor in studente uci antensko tehniko? Sicer pa je tako, ti lahko povem iz lastnih izkusenj, vecino narocnikov storitev iz stroma ali racunalnistva boli kurac za patente in ne bodo priznali patenta kot stroska raziskav. Po moje tudi zato, ker 1) vecinoma nimajo pojma 2) tisti ki majo pojma vidijo da se tehnologija hitreje obrne kot patentni postopek. 3) je nemogoce ali drago ugotoviti ali kdo krsi tvoje patente.

sicer pa se strinjam, da bi akademiki morali bolj paziti da se ne spuscajo v stvari ki jih ne poznajo. Argument "jaz pravim da je tale torta odlicna in ze vem ker imam doktorat iz stroma" je hudo blesav :)

Strani: 1