Na ORF se poslušal avstrijsko prizadevanje, da se uredi tvegano poslovanje z bitkojni. v EU.
Izraz piramidna shema je očitno veljaven za tovrstno početje, ponzija shema bi bil še primernješi izraz. Zanimivo kako avstrjsko oblast bolj skrbi varnost državljanov kot našo. Lep dan.

DRŽAVNA ZASLEPITEV

Pri nas sta dva načina vstopa v prostovoljno pokojninsko zavarovanje in sicer kolektivni in individualni, pri čamer je lahko državljan vključen v enega kolektivnega in enega individualnega, navkljub večim ponudnikom. Omejitve so z maksimalnim možnih 5,844% od bruto plače, pri čemer ne gre zanemariti tudi davčni vidik, saj se najprej upoštevajo plačila delodajalca (če nam sploh vplačuje) in šele nato plačila iz neto plače delojemalca. O ponudnikih pa ne gre izgubljati besed, saj njihova donosnost na letnem nivoju le redko preseže stopnjo inflacije, kar je povezano z omejitvami pri vlaganju v vrednostne papirje in depozite ter druge naložbe. Za delodajalce so se oblikovali priporočljivi zneski plačevanja za zaposlene, ki se začenjajo pri 20€, se pa je vmes dogodil ZUJF in so dokaj ustrezni znesku z dvomestne številke, hitro padlo tudi pod enomestno številko. In vsi delodajalci trobijo v en rog, da seveda odlično skrbijo vse zaposlene in jim pridno vplačujejo, da bodo imeli lepe penzije. Vse dokler ne pridejo informativni izračuni za penzije in ob koncu leta za stanja na osebnih pokojninskih računih, ki so se glede na starost ter izbiro pokojninskega načrta, lahko celo zmanjšali. Zadnji šok je bila seveda možnost izplačila privarčevanih sredstev na osebnem pokojninskem računu, kar pomeni 25% akontacije dohodnine, najmanj 16% v naslednjem letu pri dohodninski osnovi ter 1% za stroške izstopa, kar znese astronomskih 42%. Ko so pokojninske družbe in zavarovalnice zavohale nevarnost množičnih izstopov po 10 letih varčevanja, so znesek izplačila iz kolektivnih načrtov takoj zmanjšale na največ 5.000 €. Pri izplačilih po odhodu v penzijo pa je še vedno davčna komponenta in sicer je davka manj za polovico, kot pri individualnih takojšnjih izplačilih, tam pa je omejitev dobe izplačevanja, kar zopet pomeni, da je veliko časa denar komitentov, ki so pridno varčevali, še mnogo časa obrača pokojninska družba in zavarovalnica. Na koncu se pa ve, kdo je predlagal in kdo sprejemal vse zakone na tem področju, le-ti, pa nikoli ne bodo imeli takšnih problemov ob odhodu v penzijo, kot ostali komitenti in potrošniki.