Strani: 1

FIN-311684 sporočil: 14.608
[#2697589] 13.02.18 18:24
Odgovori   +    35
Problem je le, ker Štrukelj in sindikati javnega sektorja mislijo, da je presežek njihov in se mora pokuriti v plačah zaposlenih v javnem sektorju.
bc123a sporočil: 45.130
[#2697598] 13.02.18 19:45
Odgovori   +    13
Se deset let tako, pa bomo reseni. No na zalost bo naslednja kriza veliko prej, in potem se bo tudi slovenska izvozna pravljica ustavila, tako kot nazadnje.
Polo83 sporočil: 714
[#2697601] 13.02.18 19:58
Odgovori   +    5
problemi so znotraj meje..
XRESP sporočil: 3.115
[#2697943] 16.02.18 08:55 · odgovor na: FIN-311684 (#2697589)
Odgovori   +    7
Lunatik od ZL je rekel, da preveč izvažamo in zato ne zvišujemo plač, da bi porabili več v doma. Mesec in Cerar bi rada imela Venezuelo in ne Nemčijo. Evviva il comunismo e la poverta!!!
gobim sporočil: 359
[#2698035] 16.02.18 21:08 · odgovor na: FIN-311684 (#2697589)
Odgovori   +    2
[FIN-311684]
Problem je le, ker Štrukelj in sindikati javnega sektorja mislijo, da je presežek njihov in se mora pokuriti v plačah zaposlenih v javnem sektorju.
Malo je treba znati makroekonmije. Tak presžek predvsem pomeni, da s svojim kapitalom financiramo tujino. Samo poglejte depozite slovenskega bančništva in držae (ter BS) v tujini. Koliko dobimo za to? Bi bilo bolje, da ta kapital financira razvoj doma?

Poslovne banke so iz neto dolžnic do tujine za 7.7 milijarde evrov v juliju 2010 (vrh izpostavljenosti poslovnih bank tujini je bil sicer na koncu 2008 z neto dolgom v višini 8.9 milijarde evrov) postale neto upnik do tujine za 3.9 milijarde evrov v novembru 2017 (razdolžitev bank, od julija 2010 do novembra 2017 znaša 11.6 milijarde evrov). Gre za izjemno velik neto izvoz kapitala.

Mimogrede, kdaj pa boste zvišali plače kot v pogojih velikega plačilno bilančnega suficita? Kdaj, če ne zdaj?
FrRoSt sporočil: 3.097
[#2698041] 16.02.18 23:14 · odgovor na: gobim (#2698035)
Odgovori   +    0
[gobim]
> [FIN-311684]
> Problem je le, ker Štrukelj in sindikati javnega sektorja mislijo, da je presežek njihov in se mora pokuriti v plačah zaposlenih v javnem sektorju.

Malo je treba znati makroekonmije. Tak presžek predvsem pomeni, da s svojim kapitalom financiramo tujino. Samo poglejte depozite slovenskega bančništva in držae (ter BS) v tujini. Koliko dobimo za to? Bi bilo bolje, da ta kapital financira razvoj doma?

Poslovne banke so iz neto dolžnic do tujine za 7.7 milijarde evrov v juliju 2010 (vrh izpostavljenosti poslovnih bank tujini je bil sicer na koncu 2008 z neto dolgom v višini 8.9 milijarde evrov) postale neto upnik do tujine za 3.9 milijarde evrov v novembru 2017 (razdolžitev bank, od julija 2010 do novembra 2017 znaša 11.6 milijarde evrov). Gre za izjemno velik neto izvoz kapitala.

Mimogrede, kdaj pa boste zvišali plače kot v pogojih velikega plačilno bilančnega suficita? Kdaj, če ne zdaj?
TAKO!

Sedaj je čas za dvigovanje plač in deljenje Pogače!

Potem, ko bo prišla kriza, ko bo upadel BDP in bo bilančni primankljaj ponovno velik, takrat bodo ponovno leta suhih krav in takrat je neprimerno obdobje za dvig plač. :)

Takrat lahko najemamo samo drage kredite. :) Ali pa zaplenimo depozite po Bankah! :))

Strani: 1