Slovenija potrebuje največ pet bank

Še en pameten!
Spet bi nekaj planirali in regulirali. Planskega socializma je konec! Vsaj moralo bi ga že končno enkrat biti.

Več kot 5 bank ima vsako večje mesto v eni sami ulici (npr. celo Sarajevo ali Zagreb).
Poleg tega nimamo niti ene prave investicijske banke. Zato imam jaz račun pri FinTech AG (ja, ni tehnološko podjetje, ki ponuja finančne storitve, ampak prava - investicijska - banka).
Morda imamo le premajhne razlike med bankami. Vse ponujajo isto in imajo skoraj enak odnos do poslovanja in strank.

In tudi, zakaj N26? Zakaj pa mi ne bi imeli N27?
Le zakaj moramo gledati na banke kot na neke lokalne ustanove? Ugriznimo že enkrat v celo jabolko. Smo v EU ali nismo? Pred krizo je bila npr. Islandija en velik bančni center (kar jih je res skoraj pokopalo), pa Ciper (tudi EU), da o Švici (pokriva cel svet) ne govorimo.

Je pa res, če bi le ena naša bankčna ustanova začela zajemati z veliko žlico, bi Jazbec najbrž dobil živčni zlom in prišel v to ustanovo z brzostrelko. Seveda, bohnedaj, da bi recimo Delavska hranilnica po bilanci presegla Banko Slovenije :-) :-)

In ko jih bo le pet, bodo vse too big to fail.

In jih bo, ko bo naslednja huda kriza, ne glede na to, ali bo lastnik država ali nek sklad iz Luksemburga brez zaposlenih in z 20000 evri kapitala, reševala država, tako kot je država leta 2008 reševala večino največjih bank v ZDA in vse štiri največje banke na Irskem in večino največjih bank v Španiji in vse tri največje banke na Portugalskem in vse štiri največje banke v Grčiji in ...

Kakšna jamstva za vloge pa ima tale N26? Kdo jamči za vloge? Do 100.000eur? Je sploh kakšno jamstvo? Je to primerjava varnost z banko?

Manj kot je bank in bolj kot delujejo na zaprtem lokalnem trgu, večja je možnost kartelnega dogovarjanja ter lobiranja pri državi/regulatorjih -- in višja je cena, ki jo moramo za storitve plačevati potrošniki. Včasih je bilo elektronsko bančništvo praktično zastonj, potem so uvedli plačila za račun, pa za položnice in na koncu trajne naloge. Podobno ali še slabše je pri BPH, ki so začele nizkimi stroški pri delnicah in brez stroškov pri dividendah, zdaj pa si zmišljujejo vse mogoče ležarine, stroške vodenja in ne vem kaj še vse -- ogromni stroški za malo dela in praktično brez tveganja.
Podobna zgodba je pri kabelskih operaterjih in TV medijih. Majhno število igralcev na zaprtem trgu se hitro zmeni za kartelno obiranje potrošnikov. Mlahavi in korumpirani državni regulatorji pa jim pri tem samo pomagajo.

Bravo,
Midva z ženo iamva N26 kot edino banko. Delujejo vse direktne bremenitve ki jih imava (Petrol, Telekom, Gen-i........, hkrati naložbene zavarovalnice itn) RAZEN Merkator :-) - oni pa ne morejo sprovesti direktne bremenitve iz tuje banke :-)).

Plačevanje s kartico ni nikjer težava, dvigi na bankomatih brez problema, uproaba v tujini prav tako (še dosti boljši FX rate kot sva jih imela na slovenskih bankah).

Aplikacija na telefonu neverjetna, ker lahko v trenutku nakupa določim dnevni limit porabe, ter ga takoj ko je sproveden nakup zmanjšam nazaj. Enostavno vklopim/izklopim nakupe na netu, v tujini...

No težava se pojavi z otroškimi dodatki, ki jih ne morejo pošiljati na tuje račune in so nama na CSD rekli da naj odpreva račun v Sloveniji ?!?!? Baje ministrstvo že ureja zadeve, ker je to v bistvu ustavno sporno.

Kar se tiče drugih storitev jih širijo in bodo prej ali slej na voljo v Sloveniji. Recimo depoziti v Nemčiji delujejo v sodelovanju z Raisin (www.raisin.com/) Ampak že danes imava z ženo račun tudi pri njih in lahko sklepaš depozite pri 5 ali 6 bankah v EU.

Ker imajo in eni in drugi bančno licenco, tako kot NLB, Abanka, DH... so v shemi EU garantiranih depozitov do 100t EUR. In enako kot je garantirano v slovenskih bankah je tudi pri njih.

Kar se tiče pravnih oseb pa se prav tako odpira polno bank na podoben način in bodo preja lai slej na voljo v Sloveniji (recimo Penta Bank, bamkUP, Bunq, Qonto, IbanFirst, Tide). ŽE danes pa so na voljo celovite banke in so zelo ugodne (recimo LHV banka iz Estonije...).

Tako da se svet spreminja.

Hvala, ampak tile ne poslujejo v mojem jeziku:
zakonodaja.com/zakon...ot/33-clen

Sem pa malo poguglal, pa ne najdem podatkov o kapitalski usteznosti in kako bi banka prestala razne strese (opeativne: daljša zatemnitev interneta, mobilnega omrežja; politične: ...).

Brez da podrobneje komentiram bizarnost celotnega prispevka ampak kako je avtor izračunal ravno 5. Zakaj ne 4 ali 6?

Če gledamo na poplavo bank vidimo nekaj drugega in to je, da ima veli bank nejasne in zavajajoče cenike njihovih storitev. Ceniki so narejeni tako, da zavedejo komintenta in potem ga obirajo po najvišjem ceniku. Poglejmo cenike vseh bank in bomo videli katere banke so to. Cilj tega je izključno kako čimbolj obrati komintente in sočasno prikriti to početje. Če se vrnem na prej navedeno, katero potrjuje kar je pisec članka to navedel.
Tukaj bi moral biti izvedena ostra kontrola in določiti vse storitve tako, da imajo vse banke označene stroritve in koliko stanjejo. Sedaj pa sem opazil, da recimo neke banke imajo dva različna cenika za isto zadevo in na enem je po najvišji ceni in druga je za vabo po najnižji.

Ali drugače povedano če nekaj ponujaš moraš navesti ceno storitve, katera velja. Sočasno pa poveš kateri cenik je veljaven za stranko. Vsako manipuliranje je potrebno kaznovati z prepovedjo delovanja.

Se strinjam, nisem dosleden. Me pa vedno strese v domačem kraju, ko grem mimo cerkve, na katerem so nagrobni napisi slovencev v nemškem jeziku. Najbrž so bili cenejši.

www.google.si/search...tpvwnbK0M:

Zanimiva poanta. Članek bi centralnoplansko zmanjšal število bank v Sloveniji. Na drugi strani pa menda nastaja množic novih ponudnikov plačnilnih storitev, kar ni ravno v duhu naslova članka. Če je tehnologija plačilnih storitev tako enostavna in hkrati varna, jo lahko prej ali slej pričakujemo tudi v obstoječih bankah (domačih in tujih).