Strani: 1

FIN-311684 sporočil: 15.116
[#2691250] 04.01.18 19:26
Odgovori   +    42
Zadnja sprememba: FIN-311684 04.01.2018 19:27
Pravkar je počil balon Cerarjevega zadolževanja slovenske države, saj nas je v času velike gospodarske rasti zadolžil za novih 1.500.000.000 evrov dolga. Namesto, da bi državni dolg zmanjševali, ga je Cerar povečal, namesto da bi Slovenija bila posojilodajalka pada v finančno suženjstvo. Tamkaj se prav hinavsko borimo za našo vodo, tudi v Ustavi smo napisali da je voda naša, vodo ne damo, vodo ne damo...če pa je potrebno zadovoljiti pohlepne zahteve javnega sektorja se bomo raje zadolžili in mednarodnim posojilodajalcem dali celo državo, seveda z vodo vred.
Erik9999 sporočil: 46
[#2691290] 05.01.18 07:48 · odgovor na: FIN-311684 (#2691250)
Odgovori   +    10
Kot sem zasledil naj bi zgolj en dolg zamenjali z drugim v isti višini, vendar z ugodnejšo obrestno mero. Lahko prosim napišeš vir, kjer naj bi bilo razvidno, da gre za dodatno zadolževanje da ne bo izpadlo, da zgolj zavajaš?

LP
sopranos sporočil: 8.679
[#2691296] 05.01.18 07:59 · odgovor na: Erik9999 (#2691290)
Odgovori   +    26
[Erik9999]
Kot sem zasledil naj bi zgolj en dolg zamenjali z drugim v isti višini, vendar z ugodnejšo obrestno mero. Lahko prosim napišeš vir, kjer naj bi bilo razvidno, da gre za dodatno zadolževanje da ne bo izpadlo, da zgolj zavajaš?

LP
Nikoli ni samo zamenjati stari dolg z novim dolgom. Vedno je poplačati stari dolg in vzeti še malo novega dolga.

Glede na rast, ki smo jo imeli v letu 2017, bi moral biti proračun lansko leto v plusu. Prav tako v letošnjem letu. Vemo, da temu ni bilo tako. Ker so javnemu sektorju nenormalno zvišali plače. Letos pa dvignili plače še pijavkam v SDH. Tako, da že imamo 750 milijonsko zahtevo po zvišanju plač v javnem sektorju. Jasno je, da pod ekstremističnimi levimi vladami proračunskega presežka ne bo. Ne glede na rast. Prav tako vemo, da bodo davki samo še višji. Zato bo naslednja kriza za Slovenijo izjemno, izjemno boleča.
Erik9999 sporočil: 46
[#2691316] 05.01.18 09:22 · odgovor na: sopranos (#2691296)
Odgovori   +    6
Se strinjam, da bi glede na gospodarske kazalce morali vsaj del dolga poplačati vendar tu komentiram prvega komentatorja, ki navaja kot dejstvo, da vseh 1,5 mrd predstavlja nov, dodaten dolg, kar ne verjamem in ga sprašujem za vir njegovi trditvi ali pa bi bilo z njegove strani fer, da se zaradi zavajanja opraviči...

LP
wesko sporočil: 35
[#2691329] 05.01.18 10:35 · odgovor na: sopranos (#2691296)
Odgovori   +    5
[sopranos]
> [Erik9999]
> Kot sem zasledil naj bi zgolj en dolg zamenjali z drugim v isti višini, vendar z ugodnejšo obrestno mero. Lahko prosim napišeš vir, kjer naj bi bilo razvidno, da gre za dodatno zadolževanje da ne bo izpadlo, da zgolj zavajaš?
>
> LP

Nikoli ni samo zamenjati stari dolg z novim dolgom. Vedno je poplačati stari dolg in vzeti še malo novega dolga.

Glede na rast, ki smo jo imeli v letu 2017, bi moral biti proračun lansko leto v plusu. Prav tako v letošnjem letu. Vemo, da temu ni bilo tako. Ker so javnemu sektorju nenormalno zvišali plače. Letos pa dvignili plače še pijavkam v SDH. Tako, da že imamo 750 milijonsko zahtevo po zvišanju plač v javnem sektorju. Jasno je, da pod ekstremističnimi levimi vladami proračunskega presežka ne bo. Ne glede na rast. Prav tako vemo, da bodo davki samo še višji. Zato bo naslednja kriza za Slovenijo izjemno, izjemno boleča.
Zgolj za objektivnost - Primarni proračun je v presežku že nekaj let. Deficit nastaja (in za 2017 bo že precej obvladljiv) zaradi cca. 900 mio EUR obresti in glavnic, ki jih je v proračunu potrebno rezervirati za kredite, ki jih je najela država za sanacijo poraznega stanja v gospodarstvu po nebrzdani kreditni ekspanziji privatnega sektorja v obdobju 2004 - 2008.
vrac sporočil: 9.125
[#2691335] 05.01.18 10:56 · odgovor na: Erik9999 (#2691316)
Odgovori   +    2
Zadnja sprememba: vrac 05.01.2018 11:05
Uradne številke SURS-a:


www.stat.si/StatWeb/

www.stat.si/StatWeb/...Index/7030

Dolg države je v letu 2017 padel iz 78,5% na 75,2% BDP-ja po oceni iz septembra 2017. Država se je sicer rahlo dodatno zadolžila, zaradi 4,5% gospodarske rasti pa je delež dolga v BDP-ju padel za 3,3 odstotne točke.
sopranos sporočil: 8.679
[#2691353] 05.01.18 12:52 · odgovor na: wesko (#2691329)
Odgovori   +    9
[wesko]
> [sopranos]
> > [Erik9999]
> > Kot sem zasledil naj bi zgolj en dolg zamenjali z drugim v isti višini, vendar z ugodnejšo obrestno mero. Lahko prosim napišeš vir, kjer naj bi bilo razvidno, da gre za dodatno zadolževanje da ne bo izpadlo, da zgolj zavajaš?
> >
> > LP
>
> Nikoli ni samo zamenjati stari dolg z novim dolgom. Vedno je poplačati stari dolg in vzeti še malo novega dolga.
>
> Glede na rast, ki smo jo imeli v letu 2017, bi moral biti proračun lansko leto v plusu. Prav tako v letošnjem letu. Vemo, da temu ni bilo tako. Ker so javnemu sektorju nenormalno zvišali plače. Letos pa dvignili plače še pijavkam v SDH. Tako, da že imamo 750 milijonsko zahtevo po zvišanju plač v javnem sektorju. Jasno je, da pod ekstremističnimi levimi vladami proračunskega presežka ne bo. Ne glede na rast. Prav tako vemo, da bodo davki samo še višji. Zato bo naslednja kriza za Slovenijo izjemno, izjemno boleča.

Zgolj za objektivnost - Primarni proračun je v presežku že nekaj let. Deficit nastaja (in za 2017 bo že precej obvladljiv) zaradi cca. 900 mio EUR obresti in glavnic, ki jih je v proračunu potrebno rezervirati za kredite, ki jih je najela država za sanacijo poraznega stanja v gospodarstvu po nebrzdani kreditni ekspanziji privatnega sektorja v obdobju 2004 - 2008.
Hmm, pročila EU stalno pravijo, da Slovenija še vedno ni odpravila primarnega primakljaja. Opozarjajo celo, da se bo primarni primanjkljaj začel povečevati. Ne vem kako to, ampak bolj verjamem EU statistikom, kot pa slovenskim.
sopranos sporočil: 8.679
[#2691354] 05.01.18 13:02 · odgovor na: Erik9999 (#2691316)
Odgovori   +    2
[Erik9999]
Se strinjam, da bi glede na gospodarske kazalce morali vsaj del dolga poplačati vendar tu komentiram prvega komentatorja, ki navaja kot dejstvo, da vseh 1,5 mrd predstavlja nov, dodaten dolg, kar ne verjamem in ga sprašujem za vir njegovi trditvi ali pa bi bilo z njegove strani fer, da se zaradi zavajanja opraviči...

LP
Ja, saj če samo malo spremljaš zadeve, je jasno, da se dolg ne poveča z danes na jutri za 1,5 milijarde eurov. Sploh če ni nekih izrednih dogodkov.
sopranos sporočil: 8.679
[#2691355] 05.01.18 13:07 · odgovor na: vrac (#2691335)
Odgovori   +    5
[vrac]
Uradne številke SURS-a:


www.stat.si/StatWeb/

www.stat.si/StatWeb/...Index/7030

Dolg države je v letu 2017 padel iz 78,5% na 75,2% BDP-ja po oceni iz septembra 2017. Država se je sicer rahlo dodatno zadolžila, zaradi 4,5% gospodarske rasti pa je delež dolga v BDP-ju padel za 3,3 odstotne točke.
Ja, ampak država se zadolžuje tudi za likvidnostno rezervo. Ne vem kdo mi je že tukaj razlagal, ampak da imajo vedno vsaj milijardo ali dve rezerve.

Pri 32+ milijardah EUR dolga je pa jasno, da vsako leto zapade kar nekaj posojil v plačilo in da jih more država tudi toliko najeti. No, še malo več, ker imamo še vedno primanjkljaj.

Je pa sedaj vladi zelo enostavno dosegati cilje, ker je taka gospodarska rast. Stvari se kar same od sebe rešujejo. Četudi se v resnici ne, samo za nekaj let smo odložili težave in nas bo naslednjič toliko bolj bolela glava.
vrac sporočil: 9.125
[#2691359] 05.01.18 14:01 · odgovor na: sopranos (#2691355)
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: vrac 05.01.2018 14:06
[sopranos]

Ja, ampak država se zadolžuje tudi za likvidnostno rezervo. Ne vem kdo mi je že tukaj razlagal, ampak da imajo vedno vsaj milijardo ali dve rezerve.
Ne, eno je vzdrževanje likvidnosi, drugo je primanjkljaj. In statistika govori o primanjkljaju. Tudi ne bi bilo smotrno zmanjševati rezervo, če so v tem trenutku OM najnižje. Danes bi se morala država zadolžiti za bodoče minuse na tekočem računu, ko bodo OM višje. Glede na IQ politike nisem prepričan, da tako razmišljajo. To je za našo finančno ministrico in PM že prevelik zalogaj.
sopranos sporočil: 8.679
[#2691360] 05.01.18 14:07 · odgovor na: vrac (#2691359)
Odgovori   +    2
[vrac]
> [sopranos]

>
> Ja, ampak država se zadolžuje tudi za likvidnostno rezervo. Ne vem kdo mi je že tukaj razlagal, ampak da imajo vedno vsaj milijardo ali dve rezerve.

Ne, eno je vzdrževanje likvidnosi, drugo je primanjkljaj. In statistika govori o primanjkljaju.
Ja, imaš prav. Saj o tem govorim. Ampak država vzame recimo 1,5 milijarde EUR novega dolga. Poplača stari puf v višini 1,1 milijarde, 200 milijonov za primanjkljaj in 200 milijonov za rezervo. Ali pa vedo, da naslednji mesec zapade 500 milijonov, čez dva meseca pa še 700 milijonov. In zato potem raje že danes vzamejo 1,5 milijarde EUR pufa.

To koliko imajo vedno likvidnostne rezerve sem pa jaz pozabil. Tako da ko se zadolžujejo vedno gledajo tudi to, ne zgolj tekoče obveznosti.
vrac sporočil: 9.125
[#2691361] 05.01.18 14:17 · odgovor na: sopranos (#2691360)
Odgovori   +    1
Zadnja sprememba: vrac 05.01.2018 14:18
[sopranos]
To koliko imajo vedno likvidnostne rezerve sem pa jaz pozabil. Tako da ko se zadolžujejo vedno gledajo tudi to, ne zgolj tekoče obveznosti.
Seveda, ministrica bi morala danes vzeti tudi 10 milijard novih kreditov, ko so OM najnižje, če je možno še več. Vendar sam ne zaupam ravno, da premorejo ti modeli trohico pameti. So debili, ki nimajo pojma. Žal. Za Slovence mislim.
sopranos sporočil: 8.679
[#2691362] 05.01.18 14:21 · odgovor na: vrac (#2691361)
Odgovori   +    8
[vrac]
> [sopranos]

> To koliko imajo vedno likvidnostne rezerve sem pa jaz pozabil. Tako da ko se zadolžujejo vedno gledajo tudi to, ne zgolj tekoče obveznosti.

Seveda, ministrica bi morala danes vzeti tudi 10 milijard novih kreditov, ko so OM najnižje, če je možno še več. Vendar sam ne zaupam ravno, da premorejo ti modeli trohico pameti. So debili, ki nimajo pojma. Žal. Za Slovence mislim.
Imeti 10 milijard na računu. V Sloveniji? Javnemu sektorju se odpelje. :)
vrac sporočil: 9.125
[#2691370] 05.01.18 15:06 · odgovor na: sopranos (#2691362)
Odgovori   +    2
[sopranos]
> [vrac]
> > [sopranos]
>
> > To koliko imajo vedno likvidnostne rezerve sem pa jaz pozabil. Tako da ko se zadolžujejo vedno gledajo tudi to, ne zgolj tekoče obveznosti.
>
> Seveda, ministrica bi morala danes vzeti tudi 10 milijard novih kreditov, ko so OM najnižje, če je možno še več. Vendar sam ne zaupam ravno, da premorejo ti modeli trohico pameti. So debili, ki nimajo pojma. Žal. Za Slovence mislim.

Imeti 10 milijard na računu. V Sloveniji? Javnemu sektorju se odpelje. :)
Na to sem pa pozabil, LOL. Pa vendarle, moj predlog ni slab.
Endimion sporočil: 6.559
[#2691454] 06.01.18 11:22 · odgovor na: sopranos (#2691355)
Odgovori   +    2
Dolga ni bilo 32 milijard ampak okoli 28,7 pred to zadolzitvijo.

Statisticno se v javni dolg steje tudi dolg nekaterih drzavnih podjetij. Naprimer DARS HSE, elesov,... tudi DUTB.

Pri cemer imata DARS in HSE pokrito to v svojih bilancah in ga zaenkrat se odplacujeta/servisirata. Dutb pa je spv ki je s tem dolgom kupil tlslabe terjatve od nacionaliziranih bank.

A proracun odplacuje obresti le za 28,7 milijarde, in ne vseh 32.

Marca letos zapade v placilo ena eur obveznica z nominalo 1000 milijonov, maja pa se ena dolarska tudi z nominalo 1000 milijonov ($). Skratka do konca maja mora drzava upnikom vrniti cca 1,7 milijarde €. In dobrobit za proracun je v razliki OM ki pri teh zneskih nominale lahko komot pomeni 50 mio manj odhodkov za obresti letno in za toliko nizji celokupni primankljaj.

15 januarja bodo objavili podatke proračuna za december lani. V kolikor ni bilo nekih predfinanciranj nekih euro projektov, al neke druge groze, bi lahko celo imeli uravnotezen proracun. Prvic po letu 2008. Morda. Bomo videli. Z onim placevanjem bolnicam so mi sliko mal pokvarili v novembru. December pa je ponavadi mocan s kakim ddv jem..

Primarno gledano, brez placila obresti... Pa gre proracunu zelo dobro. Takega primarnega presezka nismo v zgodovini drzave nikoli imeli.
sopranos sporočil: 8.679
[#2691467] 06.01.18 12:50 · odgovor na: Endimion (#2691454)
Odgovori   +    1
[Endimion]
Dolga ni bilo 32 milijard ampak okoli 28,7 pred to zadolzitvijo.

Statisticno se v javni dolg steje tudi dolg nekaterih drzavnih podjetij. Naprimer DARS HSE, elesov,... tudi DUTB.
Hvala za pojasnilo. Sem podatke navajal na podlagi objav stat.si
Pri cemer imata DARS in HSE pokrito to v svojih bilancah in ga zaenkrat se odplacujeta/servisirata. Dutb pa je spv ki je s tem dolgom kupil tlslabe terjatve od nacionaliziranih bank.

A proracun odplacuje obresti le za 28,7 milijarde, in ne vseh 32.

Marca letos zapade v placilo ena eur obveznica z nominalo 1000 milijonov, maja pa se ena dolarska tudi z nominalo 1000 milijonov ($). Skratka do konca maja mora drzava upnikom vrniti cca 1,7 milijarde €. In dobrobit za proracun je v razliki OM ki pri teh zneskih nominale lahko komot pomeni 50 mio manj odhodkov za obresti letno in za toliko nizji celokupni primankljaj.
Vse kar se s tem prihrani se sproti porabi z razno ravnimi višanji. Saj ne pravim, da ni dobro da se to dela, ker je super. Ampak vemo, da ima ta palica dva konca in da bo ob naslednji krizi ravno obrnjeno, ko bo treba za vsak zapadli dolg najeti nov dolg, po višji obrestni meri.
15 januarja bodo objavili podatke proračuna za december lani. V kolikor ni bilo nekih predfinanciranj nekih euro projektov, al neke druge groze, bi lahko celo imeli uravnotezen proracun. Prvic po letu 2008. Morda. Bomo videli. Z onim placevanjem bolnicam so mi sliko mal pokvarili v novembru. December pa je ponavadi mocan s kakim ddv jem..

Primarno gledano, brez placila obresti... Pa gre proracunu zelo dobro. Takega primarnega presezka nismo v zgodovini drzave nikoli imeli.
Ne vem zakaj potem EU institucije pravijo, da se strukturni primanjkljaj Slovenije povečuje. Na zunaj je s tem proračunom še dokaj lepa slika, spodaj pa se dogajajo zadeve, ki niso najboljše. To, da ima vlada celo ideje o zviševanju DDV to tezo potrjuje. Apetiti javnega sektorja so preprosto preveliki, predvsem pa prehitri.
1011Arist sporočil: 106
[#2691515] 07.01.18 00:21 · odgovor na: sopranos (#2691467)
Odgovori   +    5
[sopranos]
> [Endimion]
> Dolga ni bilo 32 milijard ampak okoli 28,7 pred to zadolzitvijo.
>
>
> Primarno gledano, brez placila obresti... Pa gre proracunu zelo dobro. Takega primarnega presezka nismo v zgodovini drzave nikoli imeli.

Ne vem zakaj potem EU institucije pravijo, da se strukturni primanjkljaj Slovenije povečuje. Na zunaj je s tem proračunom še dokaj lepa slika, spodaj pa se dogajajo zadeve, ki niso najboljše. To, da ima vlada celo ideje o zviševanju DDV to tezo potrjuje. Apetiti javnega sektorja so preprosto preveliki, predvsem pa prehitri.
To sem pisal tudi že v novembru:
Strukturni napor je pogruntavščina Bruslja podobna izračunu bančne luknje v Slvoeniji in izhaja iz Pakta o stabilnosti in rasti!
Po posebni "metodologiji", ki ima vrsto pomanjlkjivosti, kot pri izračunu bančne luknje v Sloveniji se "ugotovi", kakšna bi bila gospodarska rast v Sloveniji, če bi bila proizvodna vrzel nič. (to poenostavljeno pomeni, neko normalno število brezposelnih in normalna izkoriščenost proizvodnih kapacitet) V letu 2007 ali osem smo imeli pri nas dodatno zaposlenih 60.000 tujcev in breposelnost na ravni 55.000 ljudi in veliko izkoriščenost strojev, zato so se podjetja zadolžila za 8 milijard, za obnovitev kapacitet. V tistih razmerah je sedaj za nazaj jasno, da smo imeli "takoimenovano pozitivno vrzel".
Danes pa je stanje vesoljsko daleč od tistih razmer. Še vedno imamo 82.000 brezposelnih, kar pomeni, da je delovno aktivnih bistveno manj kot pred 10 leti in tudi investira se ne tako divje, kar pomeni da so tudi kapacitete normalno izkoriščene.
Res je, da imamo zelo visoko gospodarsko rast, toda mnogo kazalcev kaže, da je dolgoročno vzdržna in ne posebej pregreta.
Ker to ni neka eksaktna znanost se je Bruselj zelo hitro premislil in najprej trdil, da je naša letošnja rast 1 o.t. nad vzdržnostjo in pred nekaj dnevi za povečano gospodarsk rast glede na napovedi rekel, da je zgolj 0,6 o.t. nad dolgoročno vzdržnostjo (ničelno proizvodno vrzeljo).
Mramor je kot dober ekonomist Bruselj pred dvemi leti nagnal v kozji rog, pri njihovem blejanju čez prst o strukturne naporu.
Metodologija za to je zanič in sedaj nam na podlagi te metodologije neki bruseljski birokratek nekaj grozi kot 2. ali tretji najuspešnejši državi po rasti BDP, naj že izvedemo take ukrepe, ki bodo zmanjševali rast (koko podobno z BS in letom 2013).

Skratka nihče še najmanj pa nek bruseljski nižji uradniček nima sposobnosti napovedati prihodnosti. Kako jo napovedujejo za Slovenijo, sem že nekajkrat pokazal z izračuni, kako so jo napovedali pri bančni sanaciji, je tudi znano.

In nato ta uradniček na podlagi teh "čez prst ocen", ki so jih pripravili neki noname, ki so vedeževalci za Bruselj, izračunajo naš strukturni napor.

NE ME ZAJEBAVAT!
sopranos sporočil: 8.679
[#2691556] 07.01.18 16:05 · odgovor na: 1011Arist (#2691515)
Odgovori   +    2
[1011Arist]
> [sopranos]
> > [Endimion]
> > Dolga ni bilo 32 milijard ampak okoli 28,7 pred to zadolzitvijo.
> >

> >
> > Primarno gledano, brez placila obresti... Pa gre proracunu zelo dobro. Takega primarnega presezka nismo v zgodovini drzave nikoli imeli.
>
> Ne vem zakaj potem EU institucije pravijo, da se strukturni primanjkljaj Slovenije povečuje. Na zunaj je s tem proračunom še dokaj lepa slika, spodaj pa se dogajajo zadeve, ki niso najboljše. To, da ima vlada celo ideje o zviševanju DDV to tezo potrjuje. Apetiti javnega sektorja so preprosto preveliki, predvsem pa prehitri.

To sem pisal tudi že v novembru:
Strukturni napor je pogruntavščina Bruslja podobna izračunu bančne luknje v Slvoeniji in izhaja iz Pakta o stabilnosti in rasti!
Tisto bančno luknjo smo sami naračunali. Kar se pa tega strukturnega primakljaja tiče pa jaz preprosto ne verjamem, da nam hočejo škodovati. Škodujemo si prevsem sami. S tem, ko ne privatiziramo, ne liberaliziramo in ne izvajamo reform.
Po posebni "metodologiji", ki ima vrsto pomanjlkjivosti, kot pri izračunu bančne luknje v Sloveniji se "ugotovi", kakšna bi bila gospodarska rast v Sloveniji, če bi bila proizvodna vrzel nič. (to poenostavljeno pomeni, neko normalno število brezposelnih in normalna izkoriščenost proizvodnih kapacitet) V letu 2007 ali osem smo imeli pri nas dodatno zaposlenih 60.000 tujcev in breposelnost na ravni 55.000 ljudi in veliko izkoriščenost strojev, zato so se podjetja zadolžila za 8 milijard, za obnovitev kapacitet. V tistih razmerah je sedaj za nazaj jasno, da smo imeli "takoimenovano pozitivno vrzel".
To, da smo imeli toliko tujcev in tako nizko brezposelnost je pač super podatek. Tudi to, da se je veliko investiralo. Problem pa je bil, da so investicije temeljile na zunanjem zadolževanju. In ko so tuje banke hotele denar nazaj, ga pač ni bilo od kje vzeti. Država je tiščala glavo v pesek. Banke so nehale posojati in ves denar pošiljati v tujino. In se je vse skupaj sesulo.
Danes pa je stanje vesoljsko daleč od tistih razmer. Še vedno imamo 82.000 brezposelnih, kar pomeni, da je delovno aktivnih bistveno manj kot pred 10 leti in tudi investira se ne tako divje, kar pomeni da so tudi kapacitete normalno izkoriščene.
Glede na to, da imamo 100.000 več upokojencev, manj tujcev in več brezposelnih zame to ni pozitiven podatek. Ker takšno stanje stane in to v obliki višjih davkov, ki jih imamo. Slovenci smo to plačali tako, da smo morali bolj stisniti pas in je naš standard rasel počasneje. Je pa dobro to, da imajo posamezniki in podjetja danes na bankah več denarja in manj kreditov. Da so se podjetja naučila lekcije in ne zaupajo več bankam v takšni meri kot včasih. In da so temu primerno tudi prilagodila investiranje.
Res je, da imamo zelo visoko gospodarsko rast, toda mnogo kazalcev kaže, da je dolgoročno vzdržna in ne posebej pregreta.
Dvomim, da je sedanja višina rasti dolgoročno vzdržna. Leta 2017 so ljudje opravili številne večje nakupe s katerimi so zaradi stranu tudi malo odlašali.
Ker to ni neka eksaktna znanost se je Bruselj zelo hitro premislil in najprej trdil, da je naša letošnja rast 1 o.t. nad vzdržnostjo in pred nekaj dnevi za povečano gospodarsk rast glede na napovedi rekel, da je zgolj 0,6 o.t. nad dolgoročno vzdržnostjo (ničelno proizvodno vrzeljo).
To kaj je vzdržno in kaj ne, ter to desetinke odstotka natančno izračunati je seveda smešno. Bistveno bolj pomembno je, ali smo v Sloveniji sposobni prepoznati in rešiti težave. Jaz tega ne vidim. Sedaj je nekako tako, da so prilivi v vse blagajne večji. Sindikati javnega sektorja to vidijo in hočejo višje plače. In to je to.

Pri pokojninah bi lahko zadevo vsaj malo bolj usmerili v drugi in tretji steber, a je snimo. Pri zdravstvu malo več racionalizacije zavodov in tudi participatijo bolnikov ter seveda konkurenco pri zavarovalnicah, a spet ni bilo nič narejenega. Šolstvo pod Štrukljem je tudi zašlo v slepo ulico. Pri urejanju prostora smo zadeve zakomplicirali do te mere, da ni več mogoče graditi cenovno dostopnih stanovanj. Nekaj smo sicer delali na integraciji tujcev, a niti približno ne dovolj. Javna uprava dela vedno slabše. Tako da interna dinamika v Sloveniji je dolgoročno gledano dokaj problematična.

Na naslenjo krizo javni sektor ni pripravljen. Gospodarstvo pa je še vedno preveč odvisno od Nemčije. Demografski problem v Sloveniji je tabu teba.

Mene bi tudi malo skrbelo, da vsa start-up scena, ki upravlja z vedno več denarja, glavnino slednjega drži v tujini.

Ampak lej, če vsi ostali mislijo, da je vse super, se ne pustiti motiti.
Mramor je kot dober ekonomist Bruselj pred dvemi leti nagnal v kozji rog, pri njihovem blejanju čez prst o strukturne naporu.
Metodologija za to je zanič in sedaj nam na podlagi te metodologije neki bruseljski birokratek nekaj grozi kot 2. ali tretji najuspešnejši državi po rasti BDP, naj že izvedemo take ukrepe, ki bodo zmanjševali rast (koko podobno z BS in letom 2013).
Koliko se pustimo uradnikom v Bruslju jebati je bolj od nas odvisno. Če nimaš hrbtenice in nekega načrta, potem je pač sprejetje navodil od zunaj nekaj najlažjega. Po drugi strani pa dejanja Slovenije kažejo, da nek načrt in hrbtenica obstajajo. Samo po mojem mnenju so ti načrti napačni. Načrt Slovenije tako je, da ne bo prodajala podjetij v državni lasti. Prav tako se trmasto držimo tega, da Slovenije ne bomo odprli za tuje investicje. Da bomo na številnih področjih omejevali konkurence itd. Ni pomembno kaj nam glede vsega tega pravi EU, OECD itd., mi te nasvete gladko zavračamo.

Tako, da jaz bi se raje vprašal zakaj določena navodila gladko sprejmemo?
Skratka nihče še najmanj pa nek bruseljski nižji uradniček nima sposobnosti napovedati prihodnosti. Kako jo napovedujejo za Slovenijo, sem že nekajkrat pokazal z izračuni, kako so jo napovedali pri bančni sanaciji, je tudi znano.

In nato ta uradniček na podlagi teh "čez prst ocen", ki so jih pripravili neki noname, ki so vedeževalci za Bruselj, izračunajo naš strukturni napor.

NE ME ZAJEBAVAT!
Če se vodstvo EU in Slovenije zajebavajo, zakaj se ne bi malo še mi? :)

Strani: 1