Strani: 1 2

FIN307010 sporočil: 15
[#2688243] 12.12.17 20:11
Odgovori   +    44
Cifra iz naslova... uau, 17 milijard evrov, uh oh kakšen denar... v resnici pa povprečno skromnih cca 10k evrov po odrasli glavi, kar ni nikakršna bogatija, ampak realno gledano precej kratka likvidnostna rezerva. Ampak, v kao predkriznih časih (a jih lahko končno začnemo tako imenovat?) vendar nihče ne rabi likvidnostne rezerve in je glup če ni vsaj malo zapufan in investiran v "balkanske sklade" ali pa "nove trge", aja ups zdaj so drugi časi, mislim v bitcoine ali tehnološke etfe. Ker če boš rabil likvidnost, si jo boš pač sposodil od tistih glupanov, ki imajo "mrtvi kapital" na banki.
rename sporočil: 9.009
[#2688245] 12.12.17 20:20
Odgovori   +    30
To ni nic. Vebrovi partizani nacrtujejo novo nacionalizacijo, v kateri bodo ‘pravicno’ razdelili 75 milijard (ki so po njegovem v davcnih oazah) med vse prebivalce.
Gustl sporočil: 12.316
[#2688249] 12.12.17 20:59 · odgovor na: rename (#2688245)
Odgovori   +    21
[rename]
To ni nic. Vebrovi partizani nacrtujejo novo nacionalizacijo, v kateri bodo ‘pravicno’ razdelili 75 milijard (ki so po njegovem v davcnih oazah) med vse prebivalce.
Saj ideja ni slaba.

Izda in raztala se certifikate na to premozenje v tujini, ki se jih bo dalo zamenjati za pravo premoženje, ko se do njega dokopljemo.

Da ni dolgcas, dodamo besedo kripto, torej kripto-oazarji.

S tem se zacne trejdat na globalnem kripto trgu, majke mi, da naserjemo dovolj folka, da pokupi to, tako da bi se vsaj delno uspeli pokrit. Vec kot PIDi že.

Edina hiba tega plana je, da bi tu molzli tujce, Slovencelj pa noce nacionalizacije zaradi keša, ampak da jebe komšiju.
FIN-505995 sporočil: 104
[#2688259] 12.12.17 23:27
Odgovori   +    25
Zanimivo! Presežek prihodkov nad odhodki (prejemkov nad izdatki) je v teoriji označen kot dobiček.
Ko govorimo o posamezniku je to varčevanje. Varčevanje je pozitivna vrednota povsod na svetu. »Slovenec varčuje, pa četudi si mora trgati od ust« piše Jure. (Te vrednote ne priznavajo keynesjanci, ki jih varčevanje moti, ker le to zaustavlja gospodarsko rast. Zato pokličejo na pomoč državo, ki se mora zadolževati in razsipno trošiti, da zagotavlja gospodarsko rast.) Kje lahko hraniš privarčevano vrednost (kapital)? Lahko jih daš v žimnico, bolje je v sef, lahko jih pustiš na banki kot vpogledno vlogo ali ji vežeš za dalj čaša, kupiš zlato, diamante ali nepremičnino, kupiš obveznice ali delnice. Vse to skladno z osebnimi preferencami likvidnosti, varnosti in donosnosti. Nihče na tem svetu (tudi Jure ne) nima pravice ocenjevati smiselnosti posameznikovih naložb. (Izjema so politiki, keynesjanci in birokrati. Oni pač vedo, kaj je najbolje za ljudi. Njihovo znanje in odgovornost do ljudi, jim nalagata, da to tudi uvedejo v praksi.).
Ko govorimo o gospodarstvu, pa je to profit. Profit je sad pohlepa in izkoriščanja. Profit pripisujemo kapitalu, ki je sovražnik delavcev. Kapital in profit pa sta vzrok nepravične delitve in neenakosti. Zato je potrebno kapital in profit obdavčiti in to eksemplarično. O tem piše Piketty – Kapital v 21. stoletju, doživeli smo celo njegov prevod v slovenščino. Na tem jahajo sindikati. Vsi vemo, da je gospodarstvo podkapitalizirano, očitno je prebivalstvo prekapitalizirano. Neto profitna marža prebivalstva je po trditvi avtorja članka 12 %, profitna marža gospodarstva pa je precej nižja. Ne na glas govort o enakopravnosti dela in kapitala in kdo koga izkorišča.
FrRoSt sporočil: 3.445
[#2688265] 13.12.17 00:39
Odgovori   +    0
Slovenci spimo na denarju: na bankah imamo 17 milijard evrov!
Samo dve opciji obstajata:

A: prodati ali

B: takoj zaplenit :)
bobek13 sporočil: 3.699
[#2688269] 13.12.17 06:24
Odgovori   +    11
mrtev kapital? ok, kaj pa je alternativa? odkupimo bolgarske btcje? napihnemo kakšen svoj balonček, saj je 2008 res že daleč, onim na lj borzi pa dolgčas, kaj če res štartamo novi krog?

:-)

lpA
Erik9999 sporočil: 50
[#2688273] 13.12.17 06:47
Odgovori   +    35
Zadnja sprememba: Erik9999 13.12.2017 06:50
Logično, da se del prihodkov privarčuje - ne vem, kaj tu moti avtorja in kaj bi sploh želel.

Na eni strani imamo "mrtev" kapital na bankah, na drugi pa zadoženost države, kjer plačujemo neprimerno več obresti, kot pa jih mali varčevalec dobi na banki. Zakaj nebi država izdala neke "obveznice" z višjo obrestno mero, kot je na bankah pa vseeno nižjo, kot plačuje dolg drugim državam in bi le te ponudila državljanom kot možno naložbo - tako bi del zunanje zadolženosti zamenjali za notranjo, država bi manj plačevala za obresti kar pomeni, da bi lahko več potrošila za notranjo porabo kar bi pomenilo dodatno rast BDP, državljani pa bi dobili več donosa na depozite. Čista win-win situacija.

Bi se avtorju zdelo vredno razdelati to varianto in kakšnega od vlade vprašati, zakaj to ne ponudijo?

LP
Gustl sporočil: 12.316
[#2688279] 13.12.17 07:36 · odgovor na: FIN307010 (#2688243)
Odgovori   +    13
[FIN307010]
Cifra iz naslova... uau, 17 milijard evrov, uh oh kakšen denar... v resnici pa povprečno skromnih cca 10k evrov po odrasli glavi, kar ni nikakršna bogatija, ampak realno gledano precej kratka likvidnostna rezerva. Ampak, v kao predkriznih časih (a jih lahko končno začnemo tako imenovat?) vendar nihče ne rabi likvidnostne rezerve in je glup če ni vsaj malo zapufan in investiran v "balkanske sklade" ali pa "nove trge", aja ups zdaj so drugi časi, mislim v bitcoine ali tehnološke etfe. Ker če boš rabil likvidnost, si jo boš pač sposodil od tistih glupanov, ki imajo "mrtvi kapital" na banki.

Glede na dohodke lahko verjetno sklepamo, da vsaj polovica prebivalstva nima vidnejsih prihrankov. Jure, to bi bilo zanimivo pogledat, porazdelitev.

Torej teh 17 milijard odpade na drugo polovico, torej 20k po glavi ali vecinoma 40k na gospodinjstvo.

Kar ni malo za imeti vecinoma "na vpogled".

Ni sicer cudno, da je na vpogled, obrestne mere so take, da je pravzaprav vseeno.

Ker tudi ta gospodinjstva niso enakomerno razporejena, ena imajo manj, ena vec, pridemo najbrz do gospodinjstev s 100k+ na vpogled.

In tu potem lahko govorimo o mrtvem kapitalu.

Clanek se malo prevec s povprecji ukvarja. Imeti 10k na strani seveda ni mrtev kapital, se 20k ni, to je "ne me jebat" kapital.

100k pa je mrtev kapital.

Ker imamo Slovenci nadpovprečno odklonili odnos do delnic, skladov in podobnega, ostane zelo malo alternativ. Glavna - nepremičnine.

"Ko naberem dovolj, bom kupil garsonjero in jo oddajal studentom."

Do takrat pa mrtev kapital.

Jure obljublja nadaljevanje o mrtvem kapitalu v podjetjih. Ta je se posebej zanimiv.
crt sporočil: 19.696
[#2688280] 13.12.17 07:41
Odgovori   +    6
Zadnja sprememba: crt 13.12.2017 07:46
oecd ima za 2016 savings rate podatke, ki tu in tam kar odstopajo.

negativne so latvija, portugalska, finska in uk.

data.oecd.org/hha/ho...avings.htm (primerno premaknite slider za obdobje)

glede "mrtvega denarja" pa...

obcasno kdo potarna, da mu denar "samo lezi". pa ga vprasam, ce mi lahko s svojimi besedami opise razliko med return on capital in return of capital. in potem zabodeno gleda.

anyway...

zadnjih 10 let so vse glavne centralne banke delale na tem, kako zbuditi veselje do tveganja in/ali potrosnje. v 80/20 smislu je tudi delovalo.

v sloveniji dolgo opazam, da je publika "previdna" v tem smislu, da po eni strani za vsako ceno drzi v stumfu tudi v okoliscinah, skrajno nenaklonjenih drzanju v stumfu, po drugi strani pa zbezlja za vsako pizdarijo, ki pride mimo in obljublja ziher dnar. tako da... bo ze prisla primerna stvar :)

in ce nic ne dela, potem je tu se nasvet iz znane komunajzarske trdnjave financial times, ki sicer govori o japonski: The solution is not to tax consumption, as respectable opinion suggests. The solution is to tax savings. - www.ft.com/content/2...1c2175f5ce
Gustl sporočil: 12.316
[#2688282] 13.12.17 07:48 · odgovor na: Erik9999 (#2688273)
Odgovori   +    4
[Erik9999]
Logično, da se del prihodkov privarčuje - ne vem, kaj tu moti avtorja in kaj bi sploh želel.

Na eni strani imamo "mrtev" kapital na bankah, na drugi pa zadoženost države, kjer plačujemo neprimerno več obresti, kot pa jih mali varčevalec dobi na banki. Zakaj nebi država izdala neke "obveznice" z višjo obrestno mero, kot je na bankah pa vseeno nižjo, kot plačuje dolg drugim državam in bi le te ponudila državljanom kot možno naložbo - tako bi del zunanje zadolženosti zamenjali za notranjo, država bi manj plačevala za obresti kar pomeni, da bi lahko več potrošila za notranjo porabo kar bi pomenilo dodatno rast BDP, državljani pa bi dobili več donosa na depozite. Čista win-win situacija.

Bi se avtorju zdelo vredno razdelati to varianto in kakšnega od vlade vprašati, zakaj to ne ponudijo?

LP

Saj to ze obstaja, obvezniski vzajemni skladi.

Sem na brzino pogledal:

borza.finance.si/?ro...ladi/index


Alta obvezniski 2+% v zadnjem letu.
KD obvezniski 4,5%.

Nisem sel gledat portfelja, ampak najbrz je precej slovenskega pufa notri.

Torej prebivalstvo ima ze ves cas to moznost. Vec povpraševanja (vplacil v obvezniske sklade) bi lahko povzrocilo to, kar predlagas - nizjo ceno pufa za drzavo.

Kar tu manjka, je marketing. Celofan.
crt sporočil: 19.696
[#2688283] 13.12.17 07:49 · odgovor na: FIN307010 (#2688243)
Odgovori   +    7
[FIN307010]
Ampak, v kao predkriznih časih (a jih lahko končno začnemo tako imenovat?)
lahko.

ponovimo vajo.

- kako povrnemo obseg gospodarske aktivnosti iz predkriznega casa?

- tako, da povrnemo obseg kreditiranja iz predkriznega casa

- zakaj se predkriznemu casu rece predkrizni cas?

- hmm...
mlin987 sporočil: 322
[#2688286] 13.12.17 08:20 · odgovor na: Erik9999 (#2688273)
Odgovori   +    13
Manjka zaupanje v državo in bančne institucije nasploh. Ker če ti država za nazaj in z nepregledno odredbo lahko pobere tvoje prihranke, ki si ji zaupal, pač NIKOLI več ne boš kupil istega obvezniškega sranja od RS. Ali pač :))
Gustl sporočil: 12.316
[#2688287] 13.12.17 08:25 · odgovor na: mlin987 (#2688286)
Odgovori   +    8
[mlin987]
Manjka zaupanje v državo in bančne institucije nasploh. Ker če ti država za nazaj in z nepregledno odredbo lahko pobere tvoje prihranke, ki si ji zaupal, pač NIKOLI več ne boš kupil istega obvezniškega sranja od RS. Ali pač :))
Sem prepeican, da 90% folka ne ve za podrejence.

Ne bi rekel, da ni zaupanja v bančne institucije, ce bi to bilo res, ne bi bilo teh 17 milijard na bankah.
crt sporočil: 19.696
[#2688288] 13.12.17 08:30 · odgovor na: crt (#2688280)
Odgovori   +    6
Zadnja sprememba: crt 13.12.2017 08:37
dodal bi se tole zanimivost z oecd...

kes in depoziti kot % vsega financnega premozenja gospodinjstev (spet premaknite slider, da dobite 2016)

data.oecd.org/hha/ho...ator-chart

1. grcija
2. slovaska

z velikim naskokom, nakar

3. ceska
4. slovenija

na samem repu pa pestra mesanica: cile, usa, svedska, juzna afrika.
FIN-311684 sporočil: 15.187
[#2688289] 13.12.17 08:33 · odgovor na: Gustl (#2688279)
Odgovori   +    7
[Gustl]
> [FIN307010]
> Cifra iz naslova... uau, 17 milijard evrov, uh oh kakšen denar... v resnici pa povprečno skromnih cca 10k evrov po odrasli glavi, kar ni nikakršna bogatija, ampak realno gledano precej kratka likvidnostna rezerva. Ampak, v kao predkriznih časih (a jih lahko končno začnemo tako imenovat?) vendar nihče ne rabi likvidnostne rezerve in je glup če ni vsaj malo zapufan in investiran v "balkanske sklade" ali pa "nove trge", aja ups zdaj so drugi časi, mislim v bitcoine ali tehnološke etfe. Ker če boš rabil likvidnost, si jo boš pač sposodil od tistih glupanov, ki imajo "mrtvi kapital" na banki.


Kar ni malo za imeti vecinoma "na vpogled".

Ni sicer cudno, da je na vpogled, obrestne mere so take, da je pravzaprav vseeno.

Ker tudi ta gospodinjstva niso enakomerno razporejena, ena imajo manj, ena vec, pridemo najbrz do gospodinjstev s 100k+ na vpogled.

In tu potem lahko govorimo o mrtvem kapitalu.

100k pa je mrtev kapital.
Slovenci smo iracionalni in lepo »sedemo« v iracionalnost letošnjega nobelovca za ekonomijo Richarda H. Thalerja. Kako razmišlja Slovenec Janez, ki želi kupiti stanovanje? Na NLB ima na dolgoročnem varčevanju 100.000 evrov. Za ta denar mu NLB plača 0,5% obresti. Danes želi kupiti dober avto za 100.000 evrov. Kaj bo naredil? Bo dal privarčevanih 100.000 evrov za katere dobi 0,5% obresti ali bo avto kupil na kredit in plačal 10% obresti ali ga bo kupil na leasing na 10 let in preplačal za 30% pa še bo 8,9 ali 10 let starega klumpa moral kasko zavarovati od vrednosti 100.000 evrov..Kaj bo odločil Janez? Bo vprašal družino? Očeta? Denar za stanovanje je denar za stanovanje in ga pusti pri miru, bo dobil odgovor. Torej, sledi Thalerjeva iracionalna odločitev – kredit, leasing!!!! Namesto, da bi ostal brez 0,5%, ki bi jih dobil za obresti in kupil avto za denar, ki ga že ima, bo kupil avto na kredit (leasing) in ostal brez 20-30.000 evrov....
Gustl sporočil: 12.316
[#2688293] 13.12.17 08:49 · odgovor na: crt (#2688288)
Odgovori   +    4
[crt]
dodal bi se tole zanimivost z oecd...

kes in depoziti kot % vsega financnega premozenja gospodinjstev (spet premaknite slider, da dobite 2016)

data.oecd.org/hha/ho...ator-chart

1. grcija
2. slovaska

z velikim naskokom, nakar

3. ceska
4. slovenija

na samem repu pa pestra mesanica: cile, usa, svedska, juzna afrika.

Ja, nasim Švedom smo kar nekaj casa razlagali, da naj pozabijo na maso narocnikov s segmenta "private investor", ki je pri "mami" Dagens Industri zelo pomemben del naročniške baze.
Švedi imajo finančni kapital na borzi, skladih itd..., kar kaze tudi tvoj graf, Slovenci pa na banki na vlogled. Masa Švedov spremlja financne novice, pogosto se zapletem v pogovor o borzah s folkom, ki tudi priblizno ne dela blizu finančni industriji.

Pri nas je to skoraj nemogoče, ne mores "finančnih novic" prodajat ljidem, ki imajo vloge na vpogled. Nobeme dodane vrednosti.

Sele ko prestavijo v drugo primerljivo nalozbo, recimo bitcoin, se lahko zacnemo pogovarjat :)
Biznis9999 sporočil: 19
[#2688305] 13.12.17 09:45
Odgovori   +    3
Še dobro da sem vložil v kripto, kjer sem že za 2.5x povečal portfelj :)
rename sporočil: 9.009
[#2688306] 13.12.17 09:46 · odgovor na: Gustl (#2688282)
Odgovori   +    4
Po mojem ga pa ni celofana v tem trenutku, ki bi zrajcal štumfarje, da vložijo v obveznice.

#podrejenci press ;-)

K sreči pa velika večina štumfarjev ni sposobna odpreti računov za trgovanje s kripto. To bi bil šele hec :-P
Gustl sporočil: 12.316
[#2688308] 13.12.17 10:05 · odgovor na: rename (#2688306)
Odgovori   +    5
[rename]
Po mojem ga pa ni celofana v tem trenutku, ki bi zrajcal štumfarje, da vložijo v obveznice.

#podrejenci press ;-)
Res menis, da folk pozna sceno s podrejenci?


Sem preprican, da ce bi sel sprasevat random, da velika vecina ne pozna.
K sreči pa velika večina štumfarjev ni sposobna odpreti računov za trgovanje s kripto. To bi bil šele hec :-P
True.
crt sporočil: 19.696
[#2688309] 13.12.17 10:07 · odgovor na: rename (#2688306)
Odgovori   +    3
Zadnja sprememba: crt 13.12.2017 10:08
[rename]
Po mojem ga pa ni celofana v tem trenutku, ki bi zrajcal štumfarje, da vložijo v obveznice.

#podrejenci press ;-)
K sreči pa velika večina štumfarjev ni sposobna odpreti računov za trgovanje s kripto. To bi bil šele hec :-P
stumfarji pretezeno ne vejo za podrejence (malo zaradi nezanimanja, malo zato, ker ce bi, ne bi potem parkirali ravno v banki), od tistih, ki vejo, pa lahko gres anketirat, koliksen del operacijo smatra za pravilno (ne racunat, da nula).

in ja, stumfarji seveda bodo slejkoprej odpirali racune za kripto, tako kot so sli v nesto-kao-forex ali pa v delnice neke banke z bizarno bilanco, ne bom nic rekel katere, se pa zacne na n in konca na kbm. ni pa receno, da bo zaradi tega manj denarja v depozitih, ker za tako stvar se valjda vzame kredit.
Gustl sporočil: 12.316
[#2688310] 13.12.17 10:12 · odgovor na: crt (#2688309)
Odgovori   +    8
[crt]

in ja, stumfarji seveda bodo slejkoprej odpirali racune za kripto, tako kot so sli v nesto-kao-forex ali pa v delnice neke banke z bizarno bilanco, ne bom nic rekel katere, se pa zacne na n in konca na kbm. ni pa receno, da bo zaradi tega manj denarja v depozitih, ker za tako stvar se valjda vzame kredit.
Na NKBM vsaj nisi mogel veliko izgubit, ker pac nisi mogel veliko kupit.

Kripto je zato ful bols :)
Endimion sporočil: 6.559
[#2688311] 13.12.17 10:12 · odgovor na: FIN307010 (#2688243)
Odgovori   +    4
K temu je treba dodat da imajo ta ista gospodinjstva tudi 8.5 do 9 mlrd kreditov pri teh istih bankah in je v bistvu netto zaloge okol 8 milijard. Ni sicer enako porazdeljeno (najverjetneje) a gledam cez agregat.

In zanimivo se je agregat vlog v onem cemur smo rekli "kriza" povecal za 3 milijarde...
Gustl sporočil: 12.316
[#2688313] 13.12.17 10:17 · odgovor na: Endimion (#2688311)
Odgovori   +    7
[Endimion]
K temu je treba dodat da imajo ta ista gospodinjstva tudi 8.5 do 9 mlrd kreditov pri teh istih bankah in je v bistvu netto zaloge okol 8 milijard. Ni sicer enako porazdeljeno (najverjetneje) a gledam cez agregat.

In zanimivo se je agregat vlog v onem cemur smo rekli "kriza" povecal za 3 milijarde...
A ni to normalno? Folk je zategnil. Tsiti, ki so v krizi izgubili sluzbe, večinoma itak ne varčujejo.

Ostali, tudi ce morda z nizjimi placami, so zabremzali potrosnjo.

Vecjemu delu bolje plačanih se med krizo ni nic poznalo na prihodkih, zaradi vsesplosnega krca jim je valjda potem zacel ostajat denar.
In tega se je precej nabralo, opazam okoli sebe, kako folk nervozen postaja zaradi "sladkih problemov".
Endimion sporočil: 6.559
[#2688316] 13.12.17 10:25 · odgovor na: Gustl (#2688313)
Odgovori   +    3
To je dvorezna rec. Na eni strani lahko receva da je to fajn ker ima populacija v celoti solidno buffer cono...

Po drugi strani pa si predstavljaj privatizirano NLB ali pa NKBM ki je ze, ki zaruzi z dvema milijardama depozitov folka in se sprozi jamstvena shema po ZBAN. Nobem lastnik namreč ni dolžan resevati svoje firme. Ko bi banka padla... In bi depozite ljudi pokrila drzava... Raj si ne predstavljam kaj bi to naredilo med obcestvom....:)
FIN307010 sporočil: 15
[#2688319] 13.12.17 10:42 · odgovor na: Gustl (#2688279)
Odgovori   +    0
Lahko rečeš mrtvi kapital, lahko pa dry powder.
Gustl sporočil: 12.316
[#2688320] 13.12.17 10:46 · odgovor na: FIN307010 (#2688319)
Odgovori   +    3
[FIN307010]
Lahko rečeš mrtvi kapital, lahko pa dry powder.
ja, lahko, vprašanje je, kje je meja. Za posameznike je najbolji indikator "spanje". Če mirno spiš, potem vse kul :)
rename sporočil: 9.009
[#2688325] 13.12.17 11:26 · odgovor na: Gustl (#2688308)
Odgovori   +    1
[Gustl]
> [rename]
> Po mojem ga pa ni celofana v tem trenutku, ki bi zrajcal štumfarje, da vložijo v obveznice.
>
> #podrejenci press ;-)

Res menis, da folk pozna sceno s podrejenci?


Sem preprican, da ce bi sel sprasevat random, da velika vecina ne pozna.

O ja, jaz pa mislim, da kar poznajo.
Ne vedo sicer v detajle, kaj in kako... poznajo pa, ker so jim to ponujali na bančnih okencih namesto podaljšanja depozitov. Vsaj, če sodim po krogu svojih sorodnikov, ki so spraševali, kaj je to.
(K sreči sem bil hladen kot špricer: ne dajem nasvetov, ker je to preveliko breme.)

Je pa res možno, da svoje odigra tudi sindrom spomina zlate ribice in da so že pozabili ... sploh ob pogledu na res dobro bleščeč celofan ;-)
sopranos sporočil: 8.702
[#2688333] 13.12.17 12:31 · odgovor na: Gustl (#2688313)
Odgovori   +    10
[Gustl]
> [Endimion]
> K temu je treba dodat da imajo ta ista gospodinjstva tudi 8.5 do 9 mlrd kreditov pri teh istih bankah in je v bistvu netto zaloge okol 8 milijard. Ni sicer enako porazdeljeno (najverjetneje) a gledam cez agregat.
>
> In zanimivo se je agregat vlog v onem cemur smo rekli "kriza" povecal za 3 milijarde...

A ni to normalno? Folk je zategnil. Tsiti, ki so v krizi izgubili sluzbe, večinoma itak ne varčujejo.

Ostali, tudi ce morda z nizjimi placami, so zabremzali potrosnjo.

Vecjemu delu bolje plačanih se med krizo ni nic poznalo na prihodkih, zaradi vsesplosnega krca jim je valjda potem zacel ostajat denar.
In tega se je precej nabralo, opazam okoli sebe, kako folk nervozen postaja zaradi "sladkih problemov".
No, če smo iskreni 17 milijard EUR ni tako veliko denarja. Tako, da to, da se prihranki povečujejo je zelo dober znak. Če res hočemo, da se vlaga, potem mora biti presežek denarja.

In tako kot si napisal, večina ljudi prav veliko denarja nima prihranjenega. Da pa ima določen sloj ljudi 50 ali 100.000 EUR na računu pa ni nek eksces.

Pa če pogledaš ljudi, ki so se opekli z raznimi balkanskimi delnicami, pa Forexi itd., to da imajo denar shranjen na banki morda ni tako slabo. Bolje kot pa hipoteke na hiše dajati, da kupiš nekaj bitcoinov.

Proces normalizacije Slovenije je in bo dolg proces. Ljudje morajo narediti toliko in toliko napak, da se kaj naučijo.

Meni je recimo pozitivno to, da sedaj čedalje več ljudi podpira prodajo NLB. Pa da marsikdo pravi, da je pa treba nehati s to davčno norijo.

Pa recimo vidim podjetnike, ki imajo denar, pa se brzdajo z nakupi nepremičnin po previsokih vrednostih. Pa to, da ljudje, ki imajo 3 ali 4 hiše ugotavljajo, da je to čisto preveč in da so nepremičnine breme. Ali pa Janezi in Marije, ki prodajo predimenzionirano hišo ter se preselijo v manjše stanovanje. Hkrati pa jim nekaj denarja ostane za rezervo, ker recimo nimajo tako velikih penzij. In zgodbe ljudi, ki so kupili stare hiše in nato šele ugotovili, da je hiša strošek. Da je treba vanjo stalno vlagati in da so jo čisto preplačali. Pa primeri ljudi, ki so ugotovili, da je tudi zaposlen biti povsem ok. Da imaš bolj obvladljiv delovni čas, manj odgovornosti, manj bremena in da je to vredno nekaj manj denarja, kot pa takrat ko so bili privat.

Priznam pa, da ko se je Slovenija osamosvajala, da si nisem predstavljal, da bo ta proces normalizacije potekal tako počasi. In da so se ene stvari pokazale šele kasneje.
Endimion sporočil: 6.559
[#2688338] 13.12.17 13:12 · odgovor na: Erik9999 (#2688273)
Odgovori   +    1
Taka resitev se ponavadi nuca pri kapitalskih penzijah. Folk vplacuje v 401k plan ki nakupi drzavne obveznice (ne le njih ampak tudi njih), drzava pa potem telovadi s tem sposojenim denarjem.

A problem je da te kapitalske penzije hodijo vstric z drzavnim pufanjem. Ne gre drugace. In za premijo na posojo, i.e. obresti drzava z davki davi potem aktivno populacijo. In prides do absurda da PAYGO ne, ker ponzi shema pa fpičkumater. Obenem pa bi proracun ob polovicni izpostavljenosti do drzavnih obveznic skladom nakazoval toliko obresti kot jih zdaj nakazuje direkt v ZPIZ. Ni nobene razlike vsebinsko.

Razlika nastane le v tem da je kapitalski nacin malce drazji ker ima financne posrednike (sklade) in da v nobenem slucaju ni inflacijsko nevtralen. Dve leti 7% inflacije ti odpihneta lep kos kupne moci tvojih prihrankov, nimas pa kot upokojenec prav nobenega vzvoda. V tem skladu si imel in ce je popus je popus.

Zdaj pa ti to uvedi v Sloveniji
FIN-311684 sporočil: 15.187
[#2688339] 13.12.17 13:14 · odgovor na: sopranos (#2688333)
Odgovori   +    0
[sopranos]
> [Gustl]
> > [Endimion]
> >
No, če smo iskreni 17 milijard EUR ni tako veliko denarja. Tako, da to, da se prihranki povečujejo je zelo dober znak. Če res hočemo, da se vlaga, potem mora biti presežek denarja.

Hrvatje naj bi imeli privarčevanih 160 milijard kun oz. cc. 21 milijard evrov.

Strani: 1 2