Strani: 1

psm sporočil: 955
[#2682517] 06.11.17 15:28
Odgovori   +    1
čas vnosa: 06.11.17 14:46
"Pozimi ali poleti imajo težave z neustrezno temperaturo v prostorih in zračno vlažnostjo, imajo pa tudi premalo dnevne svetlobe."

Khm...

In koliko k zgoraj naštetemu doprinaša velikodušna ponudba sofinanciranja prenov s strani EKO sklada:

- cca 20cm dodatna izolacija fasad na že tako izoliranih stavbah, starih 20 let
- zahteva po vgradnjah izključno troslojnih oken (kolikšna je prepustnost svetlobe takšnih oken?)
- vgradnja zrakotesnih plastičnih namesto lesenih oken - skoraj obvezna izbira racionalnih "prenoviteljev" :)

Astma nastaja zaradi plesni, ki se v stanovanjih razvija zaradi?

Za odgovor glej gornje tri alineje :)
MAN-365063 sporočil: 1
[#2682519] 06.11.17 15:28
Odgovori   +    3
čas vnosa: 06.11.17 15:05
Tale "članek" v kazalu nima oznake PRO (plačana vsebina). In nikakor ni INTERVJU, za kar se izdaja (z velikimi črkami), nima niti spraševalca niti avtorja, pač pa je bedna reklama, zamaskirana v članek, kjer šele čisto na dnu piše, da je del oglasne priloge.

Kako nizko so padle Finance.
alek14 sporočil: 9.956
[#2682575] 06.11.17 18:12 · odgovor na: psm (#2682517)
Odgovori   +    2
[psm]
"Pozimi ali poleti imajo težave z neustrezno temperaturo v prostorih in zračno vlažnostjo, imajo pa tudi premalo dnevne svetlobe."

Khm...

In koliko k zgoraj naštetemu doprinaša velikodušna ponudba sofinanciranja prenov s strani EKO sklada:

- cca 20cm dodatna izolacija fasad na že tako izoliranih stavbah, starih 20 let
- zahteva po vgradnjah izključno troslojnih oken (kolikšna je prepustnost svetlobe takšnih oken?)
- vgradnja zrakotesnih plastičnih namesto lesenih oken - skoraj obvezna izbira racionalnih "prenoviteljev" :)

Astma nastaja zaradi plesni, ki se v stanovanjih razvija zaradi?

Za odgovor glej gornje tri alineje :)
Največ svetlobe zagotavlja zasteklitev s 6-7 stekli. Ja to je taka s 6-7 šipami ena za drugo. Taka zasteklitev nudi Ug=0,16-0,24 W/m2K in je lahko stavba steklena naokoli in je še vedno lahko pasivna ali skoraj nič energijska. Koliko svetlobe se dobi je najprej odvisno od % steklenih površin in šele potem od svetlobne prepustnosti (LT) posamezenaga stekla. Pri dvojni zasteklitvi je LT=75%, pri trojni tipično 65%, pri šestkratni pa 50% (ali manj, da ni prevroče). Sistemi zasteklitve s po 5 ali več stekli nimajo žaluzij ali podobne navlake, ker uporabljajo sončno zaščitna stekla. Se pravi: svetloba je podnevi vedno v izobilju (še vedno se lahko po potrebi zatemni od znotraj).

S strokovnega stališča "dnevna" svetloba oz. takoimanovani "daylight faktor" ni več potreben za počutje, ker sodobna LED svetila melatoninski (hormonski) efekt dnevne svetlobe reproducirajo v celoti (take s 4000K CCT). Za udobno bivanje je veliko pomembneje, da se vidi ven zaradi evolucijskega dobrega počutja ob dobrem stiku z okolico.

Lesena okna so najslabša možna izbira za astmatika (lahko govorim iz osebne izkušnje). Impregnanti izplinjajo v prostor in dražijo. Drži pa da zaradi zvijanja lesa (slaba) lesena okna prej spustijo zrak in so take stavbe bolj zračne. Les ima prenizko permeabilnost za vlago, da bi lahko služil kot regulator vlage v bivališču. Plastična okna so trajnejša, prepuščajo manj toplote in ne dajejo nobenih strupenih izparin od sebe.
Toliko s strokovnega zornega kota. ;-)
IN6_dus sporočil: 618
[#2682582] 06.11.17 18:40 · odgovor na: alek14 (#2682575)
Odgovori   +    2
[alek14]
> [psm]
> "Pozimi ali poleti imajo težave z neustrezno temperaturo v prostorih in zračno vlažnostjo, imajo pa tudi premalo dnevne svetlobe."
>
> Khm...
>
> In koliko k zgoraj naštetemu doprinaša velikodušna ponudba sofinanciranja prenov s strani EKO sklada:
>
> - cca 20cm dodatna izolacija fasad na že tako izoliranih stavbah, starih 20 let
> - zahteva po vgradnjah izključno troslojnih oken (kolikšna je prepustnost svetlobe takšnih oken?)
> - vgradnja zrakotesnih plastičnih namesto lesenih oken - skoraj obvezna izbira racionalnih "prenoviteljev" :)
>
> Astma nastaja zaradi plesni, ki se v stanovanjih razvija zaradi?
>
> Za odgovor glej gornje tri alineje :)

Največ svetlobe zagotavlja zasteklitev s 6-7 stekli. Ja to je taka s 6-7 šipami ena za drugo. Taka zasteklitev nudi Ug=0,16-0,24 W/m2K in je lahko stavba steklena naokoli in je še vedno lahko pasivna ali skoraj nič energijska. Koliko svetlobe se dobi je najprej odvisno od % steklenih površin in šele potem od svetlobne prepustnosti (LT) posamezenaga stekla. Pri dvojni zasteklitvi je LT=75%, pri trojni tipično 65%, pri šestkratni pa 50% (ali manj, da ni prevroče). Sistemi zasteklitve s po 5 ali več stekli nimajo žaluzij ali podobne navlake, ker uporabljajo sončno zaščitna stekla. Se pravi: svetloba je podnevi vedno v izobilju (še vedno se lahko po potrebi zatemni od znotraj).

S strokovnega stališča "dnevna" svetloba oz. takoimanovani "daylight faktor" ni več potreben za počutje, ker sodobna LED svetila melatoninski (hormonski) efekt dnevne svetlobe reproducirajo v celoti (take s 4000K CCT). Za udobno bivanje je veliko pomembneje, da se vidi ven zaradi evolucijskega dobrega počutja ob dobrem stiku z okolico.

Lesena okna so najslabša možna izbira za astmatika (lahko govorim iz osebne izkušnje). Impregnanti izplinjajo v prostor in dražijo. Drži pa da zaradi zvijanja lesa (slaba) lesena okna prej spustijo zrak in so take stavbe bolj zračne. Les ima prenizko permeabilnost za vlago, da bi lahko služil kot regulator vlage v bivališču. Plastična okna so trajnejša, prepuščajo manj toplote in ne dajejo nobenih strupenih izparin od sebe.
Toliko s strokovnega zornega kota. ;-)
Koliko je pa kaj težko 7 slojno okno?
Koliko mora biti močnejša nosilna konstrukcija stavbe, da nosi to dodatno težo?
V koliko letih se povrne investicija v 7 slojna okna? ( za 3 slojna bi naj bil ROI 35 let)
alek14 sporočil: 9.956
[#2682597] 06.11.17 19:55 · odgovor na: IN6_dus (#2682582)
Odgovori   +    2
Zadnja sprememba: alek14 06.11.2017 19:56
[IN6_dus]
Koliko je pa kaj težko 7 slojno okno?
Koliko mora biti močnejša nosilna konstrukcija stavbe, da nosi to dodatno težo?
V koliko letih se povrne investicija v 7 slojna okna? ( za 3 slojna bi naj bil ROI 35 let)
6-slojna fasadna zasteklitev tehta le malo več kot 3-slojna. Notri so 2 mm stekla.
Fasadne zasteklitve niso 3x4 mm kot okna za kopalnico, temveč so (fasadna trojna) 8 mm + 6 mm + 13 mm. 100% zastekljene stavbe so lahka gradnja. Ker ni zidov, je stavba lažja in ne težja. 7-slojna je specialen primer za gradnjo stavb z visokim razmerjem poršine proti prostornini. Optimum je 6-slojno steklo. Takih stavb je sedaj ca. 20 po Evropi (Norveška, Češka, Slovaška, Nizozemska in Nemčija od letos).

Prva komercialna stavba na svetu s 6-slojnim steklom (renovacija 3-slojnega v 6-slojnega).
www.enova.no/om-enov...-7-i-oslo/

Nobenih zunanjih senčil. In po analizi investitorja stavba z daleč najvišjim udobjem bivanja (od njegovih stavb).
V pritlični kantini lahko pri -20C zunaj, notri sediš ob oknu brez posebnega gretja stekel in ni nobenega občutka mraza. Tako pravijo kolegi, ki so to doživeli (jaz še nisem šel probat).

Investicija se povrne v 2-5 letih. Pri tem je prihranek energije zanemarljiv (je enak kot pri pasivni gradnji).
Na gospodarski učinek vplivajo predvsem višje najemnine, ker je to najvišji dosegljiv standard bivanja na svetu (tako so izmerili drugi in tudi take cene dosegajo), pozna pa se tudi pridobljena netto površina (stena je 30 cm tanjša...). Vpliva pa tudi odsotnost gibljivih žaluzij - ni stroška vzdrževanja (večina kupcev je to vzela prav zaradi odsotnosti žaluzij).
Je pa posebnost teh stavb, da ne rabijo skoraj nič ogrevanja pozimi. Rabijo pa zračenje, klimatizacijo poleti a še vedno v pasivnem standardu (15-25 kWh/m2a).
Namen tega sistema je eliminiranje potrebe po zimski fosilni rezervi sedanjih net-zero energy hiš, ki se pozimi grejejo na fosilce poleti pa s PV-jem šopajo elektriko v omrežje kjer je že preveč ponudbe.
Pri 6-slojni zasteklitvi se situacija obrne. Ni ogrevanja, hlajanje pa je sinhrono s PV, tako da odpadejo razne baterije itd. Prava near-zero energy hiša.
Ker odpadejo žaluzije, pride strošek na m2 približno isto kot 3x steklo z avtomatskimi žaluzijami (fasada jasno, ne okna). Pride pa tak sistem v poštev, če je del stekla na fasadi vsaj 50%.
vickibedi sporočil: 9.727
[#2682674] 07.11.17 11:35 · odgovor na: psm (#2682517)
Odgovori   +    1
[psm]
"Pozimi ali poleti imajo težave z neustrezno temperaturo v prostorih in zračno vlažnostjo, imajo pa tudi premalo dnevne svetlobe."

Khm...

In koliko k zgoraj naštetemu doprinaša velikodušna ponudba sofinanciranja prenov s strani EKO sklada:

- cca 20cm dodatna izolacija fasad na že tako izoliranih stavbah, starih 20 let
- zahteva po vgradnjah izključno troslojnih oken (kolikšna je prepustnost svetlobe takšnih oken?)
- vgradnja zrakotesnih plastičnih namesto lesenih oken - skoraj obvezna izbira racionalnih "prenoviteljev" :)

Astma nastaja zaradi plesni, ki se v stanovanjih razvija zaradi?

Za odgovor glej gornje tri alineje :)
Proti astmi pomaga predvsem dobro zračenje (spomladi bi bila boljša rekuperacija zraka), sicer pa predvsem skrb za čiščenje prahu. Plesni so sicer nevarne, pa vendar, kdor jih ima, lahko s premazi in intenzivnejšim zračenjem zelo omeji problem.
pobalin sporočil: 11.411
[#2682686] 07.11.17 12:23 · odgovor na: MAN-365063 (#2682519)
Odgovori   +    0
[MAN-365063]
Tale "članek" v kazalu nima oznake PRO (plačana vsebina). In nikakor ni INTERVJU, za kar se izdaja (z velikimi črkami), nima niti spraševalca niti avtorja, pač pa je bedna reklama, zamaskirana v članek, kjer šele čisto na dnu piše, da je del oglasne priloge.
Kako nizko so padle Finance.
Jaz pa ravno tu vidim majčkeno izboljšanje. Vsaj v nekaj teh promo objav so začeli dodajati opombe, ki dajo vsaj slutiti, da je zadeva naročena in plačana.
Vsebina je izšla kot del oglasne priloge.
Ko bodo ustrezno označene vse tako ali drugače plačane vsebine, bo brez teh oznak tukaj belilo samo še nekaj rahitičnih kosti lažno liberalne ideologije, kripto 24/7 šopingiranja, tercialnega voajerstva in nepremičninskega onaniranja. Gustl bo iz Münchna sporočil, da imajo dnevno vsaj XXX vsebin, samo da se vseh pač ne more prikazati že na algoritemsko kreirani naslovni slikanici. Takrat bo kot naj-podjetniška-ideja predstavljena posebna kripto napravica za rudarjenje po spletnih vsebinah Financ. :-)
crt sporočil: 19.663
[#2682687] 07.11.17 12:27 · odgovor na: pobalin (#2682686)
Odgovori   +    0
[pobalin]
Jaz pa ravno tu vidim majčkeno izboljšanje. Vsaj v nekaj teh promo objav so začeli dodajati opombe, ki dajo vsaj slutiti, da je zadeva naročena in plačana.
posebni avtor "oglasna priloga" in opomba glede oglasne priloge sta v igri ze dobesedno leta in leta.
alpha7b5 sporočil: 700
[#2682704] 07.11.17 13:16 · odgovor na: alek14 (#2682575)
Odgovori   +    1
[alek14]
> [psm]
> "Pozimi ali poleti imajo težave z neustrezno temperaturo v prostorih in zračno vlažnostjo, imajo pa tudi premalo dnevne svetlobe."
>
> Khm...
>
> In koliko k zgoraj naštetemu doprinaša velikodušna ponudba sofinanciranja prenov s strani EKO sklada:
>
> - cca 20cm dodatna izolacija fasad na že tako izoliranih stavbah, starih 20 let
> - zahteva po vgradnjah izključno troslojnih oken (kolikšna je prepustnost svetlobe takšnih oken?)
> - vgradnja zrakotesnih plastičnih namesto lesenih oken - skoraj obvezna izbira racionalnih "prenoviteljev" :)
>
> Astma nastaja zaradi plesni, ki se v stanovanjih razvija zaradi?
>
> Za odgovor glej gornje tri alineje :)

Največ svetlobe zagotavlja zasteklitev s 6-7 stekli. Ja to je taka s 6-7 šipami ena za drugo. Taka zasteklitev nudi Ug=0,16-0,24 W/m2K in je lahko stavba steklena naokoli in je še vedno lahko pasivna ali skoraj nič energijska. Koliko svetlobe se dobi je najprej odvisno od % steklenih površin in šele potem od svetlobne prepustnosti (LT) posamezenaga stekla. Pri dvojni zasteklitvi je LT=75%, pri trojni tipično 65%, pri šestkratni pa 50% (ali manj, da ni prevroče). Sistemi zasteklitve s po 5 ali več stekli nimajo žaluzij ali podobne navlake, ker uporabljajo sončno zaščitna stekla. Se pravi: svetloba je podnevi vedno v izobilju (še vedno se lahko po potrebi zatemni od znotraj).

S strokovnega stališča "dnevna" svetloba oz. takoimanovani "daylight faktor" ni več potreben za počutje, ker sodobna LED svetila melatoninski (hormonski) efekt dnevne svetlobe reproducirajo v celoti (take s 4000K CCT). Za udobno bivanje je veliko pomembneje, da se vidi ven zaradi evolucijskega dobrega počutja ob dobrem stiku z okolico.

Lesena okna so najslabša možna izbira za astmatika (lahko govorim iz osebne izkušnje). Impregnanti izplinjajo v prostor in dražijo. Drži pa da zaradi zvijanja lesa (slaba) lesena okna prej spustijo zrak in so take stavbe bolj zračne. Les ima prenizko permeabilnost za vlago, da bi lahko služil kot regulator vlage v bivališču. Plastična okna so trajnejša, prepuščajo manj toplote in ne dajejo nobenih strupenih izparin od sebe.
Toliko s strokovnega zornega kota. ;-)
Oj, samo površno se bom za trenutek "preventivno" vmešal v debato. :-)

Lahko prosim ponudiš kakšen vir v zvezi s tematiko in podrobnostmi v drugem odstavku tvojega komentarja zgoraj? (Preden grem morda sam brskat za povezanimi vsebinami.)

Tako lesena okna kot tudi plastična okna imajo mnogo različnih proizvajalcev. Torej, hočem reči, da je tehnologija izdelave, njena kakovost in kakovost materiala (tako biološko-fizikalna kot tudi same obdelave) zagotovo lahko različna. Tako najbrž marsikatero npr. plastično okno lahko oddaja neko količino izparin, ki niso ravno vzpodbudne za človekov imunski sistem, hormonsko ravnovesje itd.. Razen, če nimamo ravno opraviti s plastiko, ki bi recimo lahko bila certificirana za uporabo kot embalaža v prehrambeni industriji. Že glede slednje, njenih različic in vplivov lahko najdemo obširne (ali pa tudi ne - boljedajavnostčimmanjve.press ...) debate.
pobalin sporočil: 11.411
[#2682713] 07.11.17 13:53 · odgovor na: crt (#2682687)
Odgovori   +    0
[crt]
> [pobalin]
> Jaz pa ravno tu vidim majčkeno izboljšanje. Vsaj v nekaj teh promo objav so začeli dodajati opombe, ki dajo vsaj slutiti, da je zadeva naročena in plačana.

posebni avtor "oglasna priloga" in opomba glede oglasne priloge sta v igri ze dobesedno leta in leta.
Žal nisem spravljal dokazil in ne ljubi se mi brskati po forumu, a prepričan sem, da so bili članki brez takih oznak, ki so bili vnebovpijoče plačani ali klirinško poravnani. Ker nisem edini s takimi pripombami, si drznem trditi, da naših pripomb ne bi bilo, če bi bile vse promo-PR-oglasne vsebine jasno označene.

Posebno izkušnjo mi je pred cca 3/4 leta zagotovil neki PROglas ali PR tekst o silno svetli prihodnosti s poslovanjem preko Amazona. Nanj sem naletel pozno zvečer preko naslovnice ali rejva, čez en dan pa ga nisem mogel več najti. Izginil. Ker sem si shranil link, sem si lahko privoščil zanimivo izkušnjo z enim od novodobnih prodajalcev kačjega olja. Take stvari me zanimajo, ker v njih vidim nekaj patološkega. Se pravi, da gre za podoben/isti motiv kot pri tistih, ki strastno berejo črno kroniko, udarne članke Slovenskih novic ipd. :-)
crt sporočil: 19.663
[#2682715] 07.11.17 14:00 · odgovor na: pobalin (#2682713)
Odgovori   +    0
[pobalin]
> [crt]
> > [pobalin]
> > Jaz pa ravno tu vidim majčkeno izboljšanje. Vsaj v nekaj teh promo objav so začeli dodajati opombe, ki dajo vsaj slutiti, da je zadeva naročena in plačana.
>
> posebni avtor "oglasna priloga" in opomba glede oglasne priloge sta v igri ze dobesedno leta in leta.

Žal nisem spravljal dokazil in ne ljubi se mi brskati po forumu, a prepričan sem, da so bili članki brez takih oznak, ki so bili vnebovpijoče plačani ali klirinško poravnani. Ker nisem edini s takimi pripombami, si drznem trditi, da naših pripomb ne bi bilo, če bi bile vse promo-PR-oglasne vsebine jasno označene.
odvisno od tega, kaj je to "nasih"... kajti skozi cas je bilo precej primerov besnih forumskih postov "prasci, zakaj ne oznacite, da gre za oglasno sporocilo", pri cemer je bilo nad inkriminiranim clankom napisano "oglasno sporocilo", avtor "oglasno sporocilo" in pod clankom se enkrat "oglasno sporocilo" :) s cimer je zame prepricljivo dokazano, da niti veckrat ponovljena oznacba nicesar ne zagotavlja in je vse skupaj precej igra "oni bi kao da se otcepe a mi im kao nedamo".

po drugi strani sploh ne dvomim, da obstajajo tudi clanki, za katere bi bilo vsebinsko prav, da so oznaceni, pa niso. tehnika lahko ponudi moznost primerne oznacbe, ne more pa zivega cloveka prisiliti, da naj jo tudi uporabi.
pobalin sporočil: 11.411
[#2682726] 07.11.17 14:32 · odgovor na: crt (#2682715)
Odgovori   +    1
[crt]
po drugi strani sploh ne dvomim, da obstajajo tudi clanki, za katere bi bilo vsebinsko prav, da so oznaceni, pa niso. tehnika lahko ponudi moznost primerne oznacbe, ne more pa zivega cloveka prisiliti, da naj jo tudi uporabi.
Tako, kar velja za konja, velja tudi za človeka. Človek = konj.

Evo, sem se spomnil in našel nedaven primer mojega pezdenja zaradi (po mojem) objave oglasa, ki ni v skladu z zakonom:
forum.finance.si/?m=...881&single
alek14 sporočil: 9.956
[#2682761] 07.11.17 16:46 · odgovor na: alpha7b5 (#2682704)
Odgovori   +    3
[alpha7b5]
Lahko prosim ponudiš kakšen vir v zvezi s tematiko in podrobnostmi v drugem odstavku tvojega komentarja zgoraj? (Preden grem morda sam brskat za povezanimi vsebinami.)
Primer:
link.springer.com/ch...30746-6_58

Že kakih 10 let je znano, da modra komponenta svetlobe vpliva na melatoninski ciklus budnosti človeka. Prve bele LED diode (okoli l. 1995) so imele zaradi principa delovanja delne pretvorbe povsem modre LED diode s pom. fosforjev v delno rumeno in rdečo, zelo izražen modri del spektra. Take so bile primerne za delo, za spanje pa ne. Že od približno od l. 2010 je ta problem odpravljen. LED diode lahko "renderirajo" svetlobo, ki je identično enaka naravni sončni ob katerekolih pogojih od večernih 3000K (CCT) do oblačnega vremena z 7000-9000K. OLED svetila za domačo rabo so vsled iracionalnih pritiskov psevdo stroke koraj povsem brez modrega dela spektra. OLED so tiste, ki spominjajo na nitke.
Tako lesena okna kot tudi plastična okna imajo mnogo različnih proizvajalcev. Torej, hočem reči, da je tehnologija izdelave, njena kakovost in kakovost materiala (tako biološko-fizikalna kot tudi same obdelave) zagotovo lahko različna. Tako najbrž marsikatero npr. plastično okno lahko oddaja neko količino izparin, ki niso ravno vzpodbudne za človekov imunski sistem, hormonsko ravnovesje itd.. Razen, če nimamo ravno opraviti s plastiko, ki bi recimo lahko bila certificirana za uporabo kot embalaža v prehrambeni industriji. Že glede slednje, njenih različic in vplivov lahko najdemo obširne (ali pa tudi ne - boljedajavnostčimmanjve.press ...) debate.
Ne. Vsak les za okna je impregniran, sicer trpi življenska doba. Ni treba biti raketni strokovjak, da razumeš, da so biocidi (nekaj kar pobija živo) pač zoprna zadeva. Norvežani izredno kontrolirajo izplinjanje iz leseneih gradbenih elementov, a na nič jasno ne prideš, zato imajo tam neke sicer nizke dopustne meje (pri Norveženih je vse iz lesa). Pri nas takega nadzora ni - oz. jaz še nisem slišal da bi ga kdo kje omenil.

Plastika v okenskih sistemih za domačo rabo je PVC brez mehčal. V fasadnih pa še poliamid 6.6 in vinilester. PVC ima to lastnost, da dosega izjemno visoko stopnjo polimeriziranosti in iz tega razloga nima skoraj nič hlapljive komponente (skušajte kdaj povohati PVC profil in od njega zaznati kak vonj). Nekaj malega sicer hlapi (npr. 10000x manj kot les) a tisto ni zdravju škodljivo. PVC je OK za splošno uporabo v stiku z živim. Pred 20 leti so res prepovedali PVC vrečke, ker so v njih bila strupena mehčala - PVC je sam po sebi trd. Se pa tak PVC, z mehčali, še vedno uporablja za el. kable.
alpha7b5 sporočil: 700
[#2683886] 14.11.17 11:56 · odgovor na: alek14 (#2682761)
Odgovori   +    1
[alek14]
> [alpha7b5]
> Lahko prosim ponudiš kakšen vir v zvezi s tematiko in podrobnostmi v drugem odstavku tvojega komentarja zgoraj? (Preden grem morda sam brskat za povezanimi vsebinami.)

Primer:
link.springer.com/ch...30746-6_58

Že kakih 10 let je znano, da modra komponenta svetlobe vpliva na melatoninski ciklus budnosti človeka. Prve bele LED diode (okoli l. 1995) so imele zaradi principa delovanja delne pretvorbe povsem modre LED diode s pom. fosforjev v delno rumeno in rdečo, zelo izražen modri del spektra. Take so bile primerne za delo, za spanje pa ne. Že od približno od l. 2010 je ta problem odpravljen. LED diode lahko "renderirajo" svetlobo, ki je identično enaka naravni sončni ob katerekolih pogojih od večernih 3000K (CCT) do oblačnega vremena z 7000-9000K. OLED svetila za domačo rabo so vsled iracionalnih pritiskov psevdo stroke koraj povsem brez modrega dela spektra. OLED so tiste, ki spominjajo na nitke.

> Tako lesena okna kot tudi plastična okna imajo mnogo različnih proizvajalcev. Torej, hočem reči, da je tehnologija izdelave, njena kakovost in kakovost materiala (tako biološko-fizikalna kot tudi same obdelave) zagotovo lahko različna. Tako najbrž marsikatero npr. plastično okno lahko oddaja neko količino izparin, ki niso ravno vzpodbudne za človekov imunski sistem, hormonsko ravnovesje itd.. Razen, če nimamo ravno opraviti s plastiko, ki bi recimo lahko bila certificirana za uporabo kot embalaža v prehrambeni industriji. Že glede slednje, njenih različic in vplivov lahko najdemo obširne (ali pa tudi ne - boljedajavnostčimmanjve.press ...) debate.

Ne. Vsak les za okna je impregniran, sicer trpi življenska doba. Ni treba biti raketni strokovjak, da razumeš, da so biocidi (nekaj kar pobija živo) pač zoprna zadeva. Norvežani izredno kontrolirajo izplinjanje iz leseneih gradbenih elementov, a na nič jasno ne prideš, zato imajo tam neke sicer nizke dopustne meje (pri Norveženih je vse iz lesa). Pri nas takega nadzora ni - oz. jaz še nisem slišal da bi ga kdo kje omenil.

Plastika v okenskih sistemih za domačo rabo je PVC brez mehčal. V fasadnih pa še poliamid 6.6 in vinilester. PVC ima to lastnost, da dosega izjemno visoko stopnjo polimeriziranosti in iz tega razloga nima skoraj nič hlapljive komponente (skušajte kdaj povohati PVC profil in od njega zaznati kak vonj). Nekaj malega sicer hlapi (npr. 10000x manj kot les) a tisto ni zdravju škodljivo. PVC je OK za splošno uporabo v stiku z živim. Pred 20 leti so res prepovedali PVC vrečke, ker so v njih bila strupena mehčala - PVC je sam po sebi trd. Se pa tak PVC, z mehčali, še vedno uporablja za el. kable.
Sem šele zdaj na hitro preletel, hvala! :-)
Večino ozadij (vsaj) približno poznam, se pa ravno glede OLED doslej resnično še nisem (utegnil) poglabljati v podrobnosti. (Glede klasičnih LED virov in njihovega bolj ali manj "črtnega" spektra mi je seveda jasno.) Čeprav, sem skoraj prepričan, da bi pri izboru med xLED in halogensko žarnico še vedno izbral drugo.
alek14 sporočil: 9.956
[#2683915] 14.11.17 13:34 · odgovor na: alpha7b5 (#2683886)
Odgovori   +    0
[alpha7b5]
Večino ozadij (vsaj) približno poznam, se pa ravno glede OLED doslej resnično še nisem (utegnil) poglabljati v podrobnosti. (Glede klasičnih LED virov in njihovega bolj ali manj "črtnega" spektra mi je seveda jasno.) Čeprav, sem skoraj prepričan, da bi pri izboru med xLED in halogensko žarnico še vedno izbral drugo.
Tak pogled je nabrž napačen, ker čoveške oči niso spektrometer in niso sposobna zaznati bolj ali manj izraženih črt v spektru oz. dajstva, da je nek vir črtast. Bolj gre za to, da so vse (zaznavno) potrebne komponente svetlobe zasedene, čemur rečemo renderiranje svetlobe s stališča percepcije. Halogenka ima sicer kontinuiran spekter, vendar slabo renderira modro komponento svetlobe. Da se dobit boljše.
alpha7b5 sporočil: 700
[#2683958] 14.11.17 17:33 · odgovor na: alek14 (#2683915)
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: alpha7b5 14.11.2017 17:36
Spektralnih črt samih zagotovo ne, lahko ti pa zagotovim (in glede mojih oči bi se lahko še pogovarjala... :-) mislim resno), da vsaj jaz osebno polnost svetlobe, če uporabim ta izraz, odlično zaznavam in bi verjetno v večini primerov ločil kakršnokoli (v takšni ali drugačni meri vedno osiromašeno!) LED svetlobo (no, kot rečeno glede OLED moram ob priložnosti še preveriti) že od svetlobe navadne klasične žarnice z žarilno nitko, kaj šele halogenke.

Strani: 1