Strani: 1

turkda sporočil: 1.906
[#2679808] 20.10.17 07:59
Odgovori   +    0
Vrhunsko! Lepo se bere.
FIN-209516 sporočil: 535
[#2680086] 21.10.17 20:02
Odgovori   +    3
Zadnja sprememba: FIN-209516 21.10.2017 20:06
Tako da plačujejo zelo majhno koncesnino (80.967,80 EUR)
www.sodnapraksa.si/?...1111382938
za zelo veliko ekološko rano
www.calcit.si/module...mnolom.jpg
Zraven pa še na črno postavijo kakšno asfaltno bazo v dolini črne ;-(
www.slovenskenovice....-kar-stoji
hostamox sporočil: 1.939
[#2680181] 22.10.17 16:49 · odgovor na: FIN-209516 (#2680086)
Odgovori   +    0
Mislim da je podobnih gričev v SLO dovolj in parih ne bomo pogrešali
FIN-209516 sporočil: 535
[#2680218] 22.10.17 21:13 · odgovor na: hostamox (#2680181)
Odgovori   +    6
Tudi grdih kamnolomov (s koncecijo in brez) imamo v Sloveniji veliko, neokrnjenih alpskih dolin pa bolj malo.
www.geo-zs.si/PDF/Pe...e_2015.pdf
O tem kdo kaj pogreša, pa bolje če govorite samo v svojem imenu.

Ker smo ravno na portalu finančnega časopisa, se vam zdi normalno da podjetje s 66 milijonov € prometa in 4.8 milijonov € dobička v letu 2016 plačuje samo 80.000€ koncesije na leto? Se vam zdi to premosorazmerno z izginotjem 300 metrov visokega hriba? Čeprav ga vi radi pogrešate?
hostamox sporočil: 1.939
[#2680515] 24.10.17 10:37 · odgovor na: FIN-209516 (#2680218)
Odgovori   +    0
Stvar dogovora med lokalci in podjetjem.
Če gre koncesnina v državni proračun, jo je težko dobiti nazaj,v lokalno okolje.
Alpe so vse od Francije do Slovenija- verjamem da je podobnih dolin še dovolj.
Tudi te doline,hribi so posledica zgodovine in se bojo spreminjali.
Narava poskrbi za hitro revitalizacijo, v parih desetletjih, ne bi bilo opazit kamnoloma,če ga npr danes opustijo.

Če hrib zravnajo in organske ostanke (mulj npr.ki ostane ob separacijah pustijo) bo vsaj par ha več obdelovalne zemlje.

Če bi ga začeli srat s kakimi visokimi koncesninami,bi verjetno prozvodnjo hitro preselili, apnenca je po svetu kar precej. Mal za hec- tudi kmetje bi morali plačevati uporabnine saj uničujejo naravni izgled krajine.
FIN-209516 sporočil: 535
[#2680853] 25.10.17 23:24 · odgovor na: hostamox (#2680515)
Odgovori   +    2
[hostamox]
Stvar dogovora med lokalci in podjetjem.
Če gre koncesnina v državni proračun, jo je težko dobiti nazaj,v lokalno okolje.
Pol koncesnine gre v državni proračun, pol pa v občinski. O tem kaj občina lahko stori s 40.000€, pa presodite sami. Šarcu kupi nov avto. Če bi bilo potrebno obnoviti kakšno cesto, sanirati hribino po zaprtju kamnoloma... je ta znesek smešno majhen.

V bistvu je koncesnina tako majhna, da jo ekonomsko gledano lahko zanemarimo - tako za proračun države in občine, pa tudi za koncesionarja predstavlja samo 1.6% dobička ali 0.12% prihodka.

Verjetno več kot za koncesijo, prispevajo za športna sponzorstva. In glede na mentaliteto "kruha in iger", ki vlada v Sloveniji, so s tem vsi zadovoljni. Poleg tega je v Kamniku propadla skoraj vsa industrija. Zato se podjetju z več kot sto zaposlenimi ne spodobi gledat pod prste.
Alpe so vse od Francije do Slovenija- verjamem da je podobnih dolin še dovolj.
Tudi te doline,hribi so posledica zgodovine in se bojo spreminjali.
Narava poskrbi za hitro revitalizacijo, v parih desetletjih, ne bi bilo opazit kamnoloma,če ga npr danes opustijo.
Tako za kontekst - rudnik urana Žirovski vrh je v zapiranju že več kot 25 let, in za svoje "zapiranje" pokuri 1.5 milijona € javnih sredstev na leto. S tem da hribi jalovine še vedno niso sanirani. Ne vem kaj narava toliko časa mečka s to revitalizacijo.

Če hrib zravnajo in organske ostanke (mulj npr.ki ostane ob separacijah pustijo) bo vsaj par ha več obdelovalne zemlje.
V resnici so kupili gramoznico v bližnji dolini Črni, kamor odlagajo jalovino, sedaj pa so naredili še asfaltno bazo. Za kar ne potrebujejo nobenih dovoljenj, ker gre za pesek z bližnjega hriba, ki po mnenju naših državnih uradnikov ni odpadek.

Če bi ga začeli srat s kakimi visokimi koncesninami,bi verjetno prozvodnjo hitro preselili, apnenca je po svetu kar precej.
Tisti apnenec ima višjo stopnjo kalcita. Mislim da drugod po svetu ne bi bilo tako enostavno pridobiti koncesijo. Na Hrvaškem je kar nekaj časa trajalo.
www.tportal.hr/bizni...1103/print

Mal za hec- tudi kmetje bi morali plačevati uporabnine saj uničujejo naravni izgled krajine.
V resnici je ravno obratno - kmetom plačujemo subvencije za ohranjanje kmetijske krajine, čeprav se tam pridelovanje ekonomsko ne izplača. Verjetno zato, ker večina ljudi raje vidi pokošen travnik kot zbuldožeriran hrib.

Da se razumemo, nisem proti podjetju Calcit, veseli me da so uspešni. Vendar se mi zdi prav da podjetje plačuje bolj realno ceno ekološkega uničenja v obdobju, ko mu gre dobro. Da potem ostane denar za sanacijo, ko podjetje propade. V nasprotnem primeru pa imamo klasično sliko - dobički so privatni, sanacijo škode pa se preloži na celotno družbo.

Strani: 1