Ljudje politiko-demokracijo rabijo-volijo, ker rabijo varnost, zdravstvene storitve, izobraževanje,....pogoje za človeka dostojno življenje pač, česar biznis pač ne omogoča, nasprotno, večinoma ga zanima le dobiček. Vrhunski športniki si lahko varnost kupijo, zdravje pa....si težko kupijo, če je uničeno od kemijskih preparatov, ki jim omogočijo nadčloveške zmogljivosti, dokler telo to pač zdrži.

Bravo!Takšno razmišljanje je treba razširjati.Ko bo kritična masa dosežena, se bodo stvari začele spreminjati... Na bolje, seveda!!!

Vse je lepo napisano, le da niste omenili združenja Frank. Razumeti valutna razmerja, primarne emisije, pojav inflacije in deflacije, varna zatočišča,... je za povprečnega zemljana enako kakor razumevanje teorije relativiteta. Kako se potrošniku produkt predstavi, tako ga potrošnik razume. Kdo bi pri zdravi pameti tvegal polovico delovne življenjske dobe v tvegan kredit? Zelo veliki hazard je recimo, če je verjetnost dobiti 40% a zgubiti 20%. Pojasnite v kakšnem članku na financah, kako je možno, da je Evro imel deflacijo in istočasno zgubil vrednost proti franku za 60%. Razlaga je zelo enostavna, valute so isto kakor tulipanove čebulice v Nizozemski, dokler verjamemo, da so vredne, bodo res vredne, Švica je iz primarne emisije tiskala enormne količine CHF za nakupe EUR, ker je bilo tako povpraševanje, v enemu trenutku se je tiskarna (niti ni tiskarna – je virtualni denar) morala ustaviti, ker so velika tveganja za gospodarstvo Švice. Če je frank precenjen trpi gospodarstvo, če bi ljudstvo v enemu trenutku odkrilo ničvredne čebulice bi se CHF sesul. Pojasniti je treba za kaj je v svetu nekajkrat več frankov kot je blagovnega ekvivalenta v Švici?

Fanta, zadetek v polno. Resitev problema nekompetence, neodgovornosti in tudi nepostenosti na vrhu je, da mora biti krog sklenjen, to je, da tisti zgoraj morajo odgovarjati tistim spodaj. V razvitih demokrcijah je ta krog precej bolj sklenjen kot je to v Slovemiji, kjer niti mehanizmi demokracije niti osvescenost drzavljanov se niso na taki stopnji, da bi vsak na druzbeno odgovorni funkciji v javnem ali zasebnem sektorju bil podvrzen jasnim ciljem, pricakovanjem, in odgovornostim za njihov doseg.