Strani: 1

0513ANITO sporočil: 6.244
[#2673774] 19.09.17 11:26
Odgovori   +    4
Glede na to, da so Južno železnico (odsek je bil zgrajen tam leta 1856) obzidali z bajtami, naj sanacijo hrupa plačajo graditelji hiš in tisti prišleki, ki jih hrup moti.
kajulci sporočil: 3.693
[#2673798] 19.09.17 12:22 · odgovor na: 0513ANITO (#2673774)
Odgovori   +    2
[0513ANITO]
Glede na to, da so Južno železnico (odsek je bil zgrajen tam leta 1856) obzidali z bajtami, naj sanacijo hrupa plačajo graditelji hiš in tisti prišleki, ki jih hrup moti.
Ene stvari so v pristojnosti obcin in drzave, in prav je tako. Infrastrukturo pac rabimo, in ti je najbrz nisi pripravljen graditi s svojim denarjem? In izgradnja infrastrukture pac prinese s seboj tudi druge povecane stroske. Kajti, pred dvesto leti, ko so zgradili zeleznico, je tam peljal en vlak na dan. Tezko se ljudem ocita, da so bili glupi, ker so tam postavili hise, a ne? Ce zasledujem tvojo logiko, potem je bistveno, kaj ke bilo prej, proga ali hise. Hise so torej bile bistveno prej, kot pa drugi tir in posledicno bistveno povecana kolicina tovornih vlakov. Se pravi da povecana kolicina tovornih vlakov ne sme obremenjevati ze obstojece proge, ergo je potrebno drugi tir zgraditi v celoti ma novo, cez celo Slovenijo, cez gozdove in pasnike, kjer nekaj kilometrov okoli ni nobene hise. A si predstavljas, kaksen strosek bi bil sele to? In kaj je zdaj bolje/ceneje, postaviti protihrupne ograje, ali celo Slo prepresti z novimi progami? Ali pa pac ne imeti drugega tira, od katerega bos imel koristi tudi ti? In ce bos imel koristi tudi ti, zakaj bi torej morali celotno breme razvoja nositi samo stanovalci ob progi? Sirsa slika fantje, sirsa slika. Razvoj pac stane in dovolj je ze tega strasnega egoizma c Sloveniji. Vsi bi imeli samo (brezplacne) koristi, s skodo pa naj se ukvarjajo posamezniki. Ne bo slo.
0513ANITO sporočil: 6.244
[#2673803] 19.09.17 12:39 · odgovor na: kajulci (#2673798)
Odgovori   +    7
[kajulci]
> [0513ANITO]
> Glede na to, da so Južno železnico (odsek je bil zgrajen tam leta 1856) obzidali z bajtami, naj sanacijo hrupa plačajo graditelji hiš in tisti prišleki, ki jih hrup moti.

Ene stvari so v pristojnosti obcin in drzave, in prav je tako. Infrastrukturo pac rabimo, in ti je najbrz nisi pripravljen graditi s svojim denarjem? In izgradnja infrastrukture pac prinese s seboj tudi druge povecane stroske. Kajti, pred dvesto leti, ko so zgradili zeleznico, je tam peljal en vlak na dan. Tezko se ljudem ocita, da so bili glupi, ker so tam postavili hise, a ne? Ce zasledujem tvojo logiko, potem je bistveno, kaj ke bilo prej, proga ali hise. Hise so torej bile bistveno prej, kot pa drugi tir in posledicno bistveno povecana kolicina tovornih vlakov. Se pravi da povecana kolicina tovornih vlakov ne sme obremenjevati ze obstojece proge, ergo je potrebno drugi tir zgraditi v celoti ma novo, cez celo Slovenijo, cez gozdove in pasnike, kjer nekaj kilometrov okoli ni nobene hise. A si predstavljas, kaksen strosek bi bil sele to? In kaj je zdaj bolje/ceneje, postaviti protihrupne ograje, ali celo Slo prepresti z novimi progami? Ali pa pac ne imeti drugega tira, od katerega bos imel koristi tudi ti? In ce bos imel koristi tudi ti, zakaj bi torej morali celotno breme razvoja nositi samo stanovalci ob progi? Sirsa slika fantje, sirsa slika. Razvoj pac stane in dovolj je ze tega strasnega egoizma c Sloveniji. Vsi bi imeli samo (brezplacne) koristi, s skodo pa naj se ukvarjajo posamezniki. Ne bo slo.
Širša slika je sledeča:

Nivo hrupa je od parne lokomotive, preko diesel vleke, do sodobne elektro lokomotive vseskozi padal. Ja večala se je pogostost vlakov.
Ampak, tisti, ki se spravi zidat stanovanjski objekt ob obstoječi infrastrukturi se mora sam odločit..ali si zgradi hišo ustrezno zatesnjeno proti zunanjemu hrupu, ali pa špara na stroških in se ne pritožuje nad hrupom.

Zakaj bi nekdo, ki si je ugodno kupil zemljo ob trasi avtoceste ali železnice za svoje zavestne odločitve denar tirjal od ostalih davkoplačevalcev.

Drugače pa...sosedu, ki je gradil hišo blizu avtoceste (takrat AC še ni bilo) so dali pred izdajo gradbenega dovoljenja v podpis izjavo, da se strinja, da ne bo zahteval extra protihrupne zaščite ...in seveda nove hiše na drugi lokaciji.
kajulci sporočil: 3.693
[#2673819] 19.09.17 13:16 · odgovor na: 0513ANITO (#2673803)
Odgovori   +    1
Ampak, tisti, ki se spravi zidat stanovanjski objekt ob obstoječi infrastrukturi se mora sam odločit..ali si zgradi hišo ustrezno zatesnjeno proti zunanjemu hrupu, ali pa špara na stroških in se ne pritožuje nad hrupom.
Ok, recimo da proti temu argumentu nimam objektivnega ugovora, razen socialističnega :))

Ampak, drugi tir pa ni OBSTOJEČA infrastruktura. In ZARADI drugega tire se BO zelo povečal promet. In moj prejšnji komentar se je nanašal ravno na to, na igradnjo nove, še neobstoječe infrastrukture in posledic le-te. Ker recimo, kaj pa še se bo enkrat v prihodnosti pojavila potreba po izgradnji hitre ceste skozi Ljubljano, recimo razširitev Dunajske ceste in postavitev širokopasovnice, brez semaforjev in križišč, pač avtoceste. A takrat bodo tudi ljudje sami morali nosit poseldice? Ali pa boš takrat rekel, da država pač nima kaj gradit avtoceste sredi mesta? Najbrž slednje. Ampak tole z drugim tirom je identična situacija. Ja, drugi tir ne bo šel skozi Rožno dolino, ampak ne rabimo se sprenevedati, da ne bo imel nobenega vpliva tudi tam.
denac sporočil: 22.289
[#2673846] 19.09.17 14:34
Odgovori   +    2
Pri državnem projektu železnice – pa da ne bo pomote, tudi pri državnem projektu širjenja avtocest, če bo pripravljen tako, kot je projekt »drugi tir« – to pomeni neizmerne nove potrebe po davkoplačevalskem denarju in neizmerne nove priložnosti za pogodbe za prijatelje. Vlada je tako zacementirala že itak zacementirane proračunske izdatke še za prihodnjih 20 let in omogočila točno določene posle.
Nekateri imajo to za natolcevanje, če ne celo za sovražni govor.
Ker pa ozaveščeni dobro vemo, za kaj gre, bomo seveda na referendumu glasovali PROTI!
Baje je narod na Kongresnem trgu dobro pokazal, kaj misli o Cerarju in ljubljanskem Primitivcu.
0307PBSXX sporočil: 224
[#2673859] 19.09.17 15:27
Odgovori   +    4
Zadnja sprememba: 0307PBSXX 19.09.2017 15:36
Slovenci imamo oprane možgane, kot bi bli v glavo kastrirani.
Hrup je problem, ker so naši tiri in vlaki in njihova kolesa ena živa katastrofa. Vsa ta infrastruktura in vozni park je za na odpad.
V Nemčiji ob dvotirni obremenjeni progi ni nobenih posebnih protihrupnih ograj. Tiri so na novo položeni, na gladko, kolesa in ležaji niso sklempani. Ko gre vlak se sliši piš kot ob močnem dežju, ne pa socialistični ropot.
Daleč smo zavoženi.
Pri nas bo seveda velegeradbeni podvig, bo treba ograje naredit ob progah vsaj tako visoke, kot so z njimi proti Celju ob avtocesti koruzne njive obzidal. Še dobro, da so ob njivah, ker hrupa baje ne zadržujejo najbolje, paša je pa le bla za naše fante.
Ustanavljam nevladno organizacijo za hrup in še eno proti, če v eno ne bo nič kanilo, bo pa v drugo. Se kdo pridruži v kompanijo?
Deratizacija bo potrebna, so se ta rdeči polži ob tirih razmnožili, žrejo vse od kraja, najrajši pa denar.
To nedeljo bo priložnost za mal pesticidov posut po golazni.
kajulci sporočil: 3.693
[#2673874] 19.09.17 15:58 · odgovor na: 0307PBSXX (#2673859)
Odgovori   +    1
V Nemčiji... Ko gre vlak se sliši piš kot ob močnem dežju, ne pa socialistični ropot.
Torej, kje naj začnem. "Piš" povzročajo potniški vlaki, pa ne zato, ker so v "Nemčiji", pač pa ker so "potniški". Tudi slovenski potniški vlaki se obnašajo enako kot nemški, ne morš da verjameš. Povzročajo pa hrup TOVORNI vlaki, ma tudi če so nemški, po nemških železnicah.
Kar pa se tiče neobstoja protihrupnih ograj v Nemčiji, pa ti nekako ne verjamem, ker si kiksnil že pri taprvi navedbi, in sicer da tovorni vlaki v Nemčiji povzročajo "piš". In ker težko verjamem, da se s protihrupnimi ograjami ukvarjajo samo revne socialistične države (ker revne države se predvsem ukvarjajo s hrupom tovornih vlakov, kakopak), tudi težko verjamem, da razvite države nimajo protihrupne ograje. Celo še več, prepričana sem, da so si protihrupne ograje izmislile prav razvite države, ker po defoltu bolj skrbijo za blagor državljanov.
0307PBSXX sporočil: 224
[#2673888] 19.09.17 16:46 · odgovor na: kajulci (#2673874)
Odgovori   +    1
OK, piš dežja z grmenjem je tovorni, piš dežja pa potniški.
Ampak poanta mojega pisanja ni v tem.
bc123a sporočil: 45.286
[#2673908] 19.09.17 18:21 · odgovor na: kajulci (#2673874)
Odgovori   +    2
[kajulci]
>V Nemčiji... Ko gre vlak se sliši piš kot ob močnem dežju, ne pa socialistični ropot.

Torej, kje naj začnem. "Piš" povzročajo potniški vlaki, pa ne zato, ker so v "Nemčiji", pač pa ker so "potniški". Tudi slovenski potniški vlaki se obnašajo enako kot nemški, ne morš da verjameš. Povzročajo pa hrup TOVORNI vlaki, ma tudi če so nemški, po nemških železnicah.
Dejansko ni cisto tako. Elektricna lokomotiva na gladkih lepo polozenih tirih je zelo tiha zadeva v primerjavi z zeleno dizel-elektricno "Reaganko", ki jo slisis na kilometre, ko pospesuje.

In oni stereotipni zvok vlaka, "klak-tak-tm-klak-tak-tm-klak-tak-tm" je dejansko prehajanje koles med tracnicami. Ce so tracnice popolnoma ravne, rega zvoka ni, samo "ssssssssss"

Kaksne so v sloveniji si pa lahko ogledas ce se kdaj peljes z elektricno vlecenim vlakom (da je dovolj hiter) ki vlece one stare vagone s kupeji (obnovljeni ali ne). Vcasih zaradi neravne proge tako sune v pravokotni smeri na voznjo, da komot izgubis ravnotezje, ce stojis. To so velikanske sile, katerih rezultat je hrup in poraba energije.

Ko so direktorji DB testirali prve ICE vlake, so zahtevali da mora biti tako miren da lahko imas kavo v skodelici pred sabo in se nic ne poliva. (rezultat tega je sicer potem bil tisti nesrecni dvojni design koles, ki je povzrocil nesreco pri Eschedeju, ampak to je ze druga zgodba).
kajulci sporočil: 3.693
[#2673914] 19.09.17 18:28 · odgovor na: bc123a (#2673908)
Odgovori   +    0
Kaj pa vagoni? Tovorni vagoni so glasni. Potniški vlaki tudi pri nas niso moteči. Ja, zagotovo bi bilo na gladki tračnici vse malo tišje, ampak tovorni vlak je pa še vedno hrupen. A hočeš rečt, da so tudi tovorni vlaki na gladki progi tihi??
bc123a sporočil: 45.286
[#2673916] 19.09.17 18:34 · odgovor na: kajulci (#2673914)
Odgovori   +    1
[kajulci]
Kaj pa vagoni? Tovorni vagoni so glasni. Potniški vlaki tudi pri nas niso moteči. Ja, zagotovo bi bilo na gladki tračnici vse malo tišje, ampak tovorni vlak je pa še vedno hrupen. A hočeš rečt, da so tudi tovorni vlaki na gladki progi tihi??
Ja.

www.hoffmanestates.o...nt?id=6604

Poglavje "Options for Railroad Noise Reduction".

(Upostevaj, 10dB zmanjsanja pomeni da gre hrup na pol)
kajulci sporočil: 3.693
[#2673920] 19.09.17 18:47 · odgovor na: bc123a (#2673916)
Odgovori   +    0
Fajn link. Pa fajn napisano. Samo preveč neznank ostane, da bi lahko sklepali, zakaj postavljajo zidove namesto da glancajo tračnice. Iz napisanega sledi, da je glancanje bolj "cost-effective", ampak nič ne pojasni na kakšen način. Potem pa kot fofatek navede, da imajo od glancanja koristi vsi, za razliko od par benefiterjev zaradi zidu. Pa potem nadalje trdi, da so stene zelo drage, nič pa ni primerjave z glancanjem. Skratka, razumem, glede hrupa sem bila v zmoti, ne vem pa, zakaj ne gredo glancat. A je mogoče to bistveno dražje?
denac sporočil: 22.289
[#2673945] 19.09.17 21:50 · odgovor na: bc123a (#2673908)
Odgovori   +    1
[bc123a]


In oni stereotipni zvok vlaka, "klak-tak-tm-klak-tak-tm-klak-tak-tm" je dejansko prehajanje koles med tracnicami. Ce so tracnice popolnoma ravne, rega zvoka ni, samo "ssssssssss"
Samo na tole. Tisti "klak-tak...." prihaja od stikov med tirnicami. tako je bilo včasih in ponekod je še danes. Namreč, včasih so bile tirnice delane do določene dolžine (ne vem kakšna je bila dolžina). Takoj zraven je bila štukana tirnica iste dolžine. Spoj je imel nekaj milimetrov reže zaradi temperaturnih raztezanj. Ropotanje prihaja zaradi teh spojev. Že pred davnimi desetletji pa so začeli tirnice na spojih švasati in tako več deset kilometrov v samem vlaku sploh več ne slišiš tistega značilnega ropotanja. Ponekod ostajajo stari spoji, ponekod (recimo Zagreb-Beograd) vlak drsi skoraj neslišno.
Že dolgo se nisem vozil z vlakom, zato ne vem, kako je po odsekih prog v Sloveniji.
bc123a sporočil: 45.286
[#2673991] 20.09.17 08:36 · odgovor na: kajulci (#2673920)
Odgovori   +    1
[kajulci]
Fajn link. Pa fajn napisano. Samo preveč neznank ostane, da bi lahko sklepali, zakaj postavljajo zidove namesto da glancajo tračnice. Iz napisanega sledi, da je glancanje bolj "cost-effective", ampak nič ne pojasni na kakšen način. Potem pa kot fofatek navede, da imajo od glancanja koristi vsi, za razliko od par benefiterjev zaradi zidu. Pa potem nadalje trdi, da so stene zelo drage, nič pa ni primerjave z glancanjem. Skratka, razumem, glede hrupa sem bila v zmoti, ne vem pa, zakaj ne gredo glancat. A je mogoče to bistveno dražje?
Po moje se tehnicno lahko glancanje izvede samo ce je infrastruktura dovolj nova in lepo vzdrzevana. Pri slovenskih progah iz casa Franca Jozefa je pomoje problem zato, ker so tako neravne da bi jih morali najprej obnoviti, ali pa celo zamenjati tire.

Predstavljaj si, avto ki je malo zbledel, lahko komot zglancas. Ampak glancanje nic ne pomaga, ce je pleh popraskan, zvit, zarjavel...

Mimogrede, en razlog za Pendolino vlake je to, da lahko vozijo z vecjimi hitrostmi tudi na slabsi infrastrukturi. Recimo nemski ICE rabi tire, ki so polozeni posebej za ICE. Pendolinoti pa zaradi nagibne tehnike "prenesejo" tudi bolj malomarne tirnice. No, in slovenija rabi pendolinote, obstaja razlog za to.
kajulci sporočil: 3.693
[#2673996] 20.09.17 09:03 · odgovor na: bc123a (#2673991)
Odgovori   +    0
[bc123a]
> [kajulci]
> Fajn link. Pa fajn napisano. Samo preveč neznank ostane, da bi lahko sklepali, zakaj postavljajo zidove namesto da glancajo tračnice. Iz napisanega sledi, da je glancanje bolj "cost-effective", ampak nič ne pojasni na kakšen način. Potem pa kot fofatek navede, da imajo od glancanja koristi vsi, za razliko od par benefiterjev zaradi zidu. Pa potem nadalje trdi, da so stene zelo drage, nič pa ni primerjave z glancanjem. Skratka, razumem, glede hrupa sem bila v zmoti, ne vem pa, zakaj ne gredo glancat. A je mogoče to bistveno dražje?

Po moje se tehnicno lahko glancanje izvede samo ce je infrastruktura dovolj nova in lepo vzdrzevana. Pri slovenskih progah iz casa Franca Jozefa je pomoje problem zato, ker so tako neravne da bi jih morali najprej obnoviti, ali pa celo zamenjati tire.
Evo, razlog za izgradnjo komplet nove žel. infrastrukture :)

Mimogrede, en razlog za Pendolino vlake je to, da lahko vozijo z vecjimi hitrostmi tudi na slabsi infrastrukturi. Recimo nemski ICE rabi tire, ki so polozeni posebej za ICE. Pendolinoti pa zaradi nagibne tehnike "prenesejo" tudi bolj malomarne tirnice. No, in slovenija rabi pendolinote, obstaja razlog za to.
Kaj Pendolino dela tudi tovorne vagone? Čeprav tam na začetku unega linka sem na hitro prebrala, da največ hrupa povzroči lokomotiva, potem pa pade za polovico - saj to je pravilno, a ne, če pade za 10 decibelov praviš da je to pol manj?

p.s. sem včeraj v parih min na hitro preletela, tako da sem lahko tudi kaj narobe prebrala, pa še oznako za decibele ne vem na pamet, in potem se grem pogovarjat o takih tehničnih stvareh :D
karnel sporočil: 110
[#2674252] 20.09.17 23:41 · odgovor na: kajulci (#2673798)
Odgovori   +    0
[kajulci]
> [0513ANITO]
> Glede na to, da so Južno železnico (odsek je bil zgrajen tam leta 1856) obzidali z bajtami, naj sanacijo hrupa plačajo graditelji hiš in tisti prišleki, ki jih hrup moti.

Ene stvari so v pristojnosti obcin in drzave, in prav je tako. Infrastrukturo pac rabimo, in ti je najbrz nisi pripravljen graditi s svojim denarjem? In izgradnja infrastrukture pac prinese s seboj tudi druge povecane stroske. Kajti, pred dvesto leti, ko so zgradili zeleznico, je tam peljal en vlak na dan. Tezko se ljudem ocita, da so bili glupi, ker so tam postavili hise, a ne? Ce zasledujem tvojo logiko, potem je bistveno, kaj ke bilo prej, proga ali hise. Hise so torej bile bistveno prej, kot pa drugi tir in posledicno bistveno povecana kolicina tovornih vlakov. Se pravi da povecana kolicina tovornih vlakov ne sme obremenjevati ze obstojece proge, ergo je potrebno drugi tir zgraditi v celoti ma novo, cez celo Slovenijo, cez gozdove in pasnike, kjer nekaj kilometrov okoli ni nobene hise. A si predstavljas, kaksen strosek bi bil sele to? In kaj je zdaj bolje/ceneje, postaviti protihrupne ograje, ali celo Slo prepresti z novimi progami? Ali pa pac ne imeti drugega tira, od katerega bos imel koristi tudi ti? In ce bos imel koristi tudi ti, zakaj bi torej morali celotno breme razvoja nositi samo stanovalci ob progi? Sirsa slika fantje, sirsa slika. Razvoj pac stane in dovolj je ze tega strasnega egoizma c Sloveniji. Vsi bi imeli samo (brezplacne) koristi, s skodo pa naj se ukvarjajo posamezniki. Ne bo slo.
Vse do leta 2010 je veljala prostorska rezervacija v Dolgoročnem prostorskem planu za zahodni železniški obvoz Ljubljane (za tovorni promet) smer S-Z; to je načrtovala že uprava jugoslovanskih železnic; uprava slovenskih železnic je pa seveda "bolj brihtna" in vse načrtuje kar skozi gosto naseljena stanovanjska območja - pa obremenjevanje prebivalstva s hrupom, s treslaji, ipd., gor ali dol...
bc123a sporočil: 45.286
[#2674278] 21.09.17 08:00 · odgovor na: kajulci (#2673996)
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: bc123a 21.09.2017 08:06
[kajulci]
Evo, razlog za izgradnjo komplet nove žel. infrastrukture :)
Saj kaj pa mislis kako je izgledala obnova Pragersko-Hodos? To tracnice povsem dol vzamejo, izkopljejo pragove, odkopljejo vso podlago, potem pa vse naredijo na novo. Pa marsikje so se kak ovinek zravnali. To je isto kot nova proga, samo trasa ostane priblizno ista.
> Mimogrede, en razlog za Pendolino vlake je to, da lahko vozijo z vecjimi hitrostmi tudi na slabsi infrastrukturi. Recimo nemski ICE rabi tire, ki so polozeni posebej za ICE. Pendolinoti pa zaradi nagibne tehnike "prenesejo" tudi bolj malomarne tirnice. No, in slovenija rabi pendolinote, obstaja razlog za to.

Kaj Pendolino dela tudi tovorne vagone?
Ne - to ne se ne bi splacalo :). to da slovenija rabi pendolinote za potniske vlake je dobra ilustracija kvalitete omrezja. Ce imas kvalitetne in RAVNE proge (to najbolj vpliva na hrup) ne rabis pendolinotov. Pendolinote recimo vozijo operaterji v Italiji, Sloveniji in v UK. Ko po progi, za katere rabis za hiter potniski promet pendolinote, vozis tovor, je to pac hrupno, ker to pomeni da proga ni ravna.
Čeprav tam na začetku unega linka sem na hitro prebrala, da največ hrupa povzroči lokomotiva, potem pa pade za polovico - saj to je pravilno, a ne, če pade za 10 decibelov praviš da je to pol manj?
Ja, ampak tisto velja za dizelske oz dizel-elektricne lokomotive (tam kjer so merili ni elektrike, ce pogledas slike iz dokumenta). Elektricne lokomotive so bistveno tisje. Zelena dizel-elektricna lokomotiva SZ ("Reaganka") ima pri pospesevanju hrup kaksnega manjsega potniskega aviona pri vzletu, ker pac dizel :)

Trenutno je vecina slovenije elektrificirane, sploh pa pomembnejsi odseki za tovorni promet.
p.s. sem včeraj v parih min na hitro preletela, tako da sem lahko tudi kaj narobe prebrala, pa še oznako za decibele ne vem na pamet, in potem se grem pogovarjat o takih tehničnih stvareh :D
:) Saj na netu se dobi dosti zanimivih informacij. Tale dokument je po moje eden bolj merodajnih. No se odgovor na to, zakaj pa potem zidovi namesto rihtanja tirov - mislim, da je to studijo narocil investitor v naselje his, ki mu betonski zidovi okrog proge ne ustrezajo, in bi rajsi da zeleznica porihta tire - ker vseeno imajo ljudje ob zeleznici fajn razgled na gozd, vlakov je pa samo nekaj na dan. Zeleznici je pa ocitno ceneje nabutati zidove okrog, pa mirna bosna :) unicijo razgled, ker se jim zaradi ene par vlakov ne splaca sanirati tirov.

Strani: 1