Strani: 1

merzm1 sporočil: 615
[#2604772] 30.06.16 22:36
Odgovori   +    14
Kitajce na žerjave v Luki Koper pa bo cena pretovora zabojnika desetkrat nižja.
tilenrexi sporočil: 6.077
[#2604781] 01.07.16 00:12 · odgovor na: merzm1 (#2604772)
Odgovori   +    0
To sporočilo je izbrisal avtor (01.07.2016 00:20)
Sorrento sporočil: 21
[#2604782] 01.07.16 00:17
Odgovori   +    6
čas vnosa: 30.06.16 23:15
Na trgu si vsak sam postavi ceno in jo zagovarja stranki.

Slovenske železnice očitno tega ne znajo. Naj se raje učijo komerciale, ne pa cmeravosti!
darko32 sporočil: 2.624
[#2604804] 01.07.16 07:46
Odgovori   +    8
IZ teh števlk je kristalno jasno, da ni nacionalni interes ampak kako blokirati to področje in si zagotoviti še naprej nadzor neglede za ceno škode državi. ZAto si upam trditi, da drugi tir nikoli nebo zgrajen, ker se skriva ključ financiranja prav v tej točki. Če pride večja ladja v LUKO in pripelje 16000 kontejnerjev in na vlak lahko naložijo 50 kontejnerjev dobimo številko, ki bi bila v prid ŽElezniškemu transportu. ŽAl pa očitno lobiji ali tipa MATIĆ,JOVIČIĆ blokirajo transport, da lahko zagotovijo si polnenje lastnih žepov.

Sam zagovarjam, da se omogoči za vsako ceno transport in uvoz večjih ladij, k ipripeljejo do 16000 kontejenrjev in to bi bilo celo dobro za Slovensko gospodarstvo, ker bi padla cena transporta. Žal pa očitno v LUKI delajo vse da naredijo škodo.
darko32 sporočil: 2.624
[#2604807] 01.07.16 07:53 · odgovor na: merzm1 (#2604772)
Odgovori   +    11
[merzm1]
Kitajce na žerjave v Luki Koper pa bo cena pretovora zabojnika desetkrat nižja.
Če dobro spremljaš trenutno politiko transporta vidiš, da si večji izvozniki zavzemajo za znižanje cene prevoza enega kontejnerja in ene tone tovora do končnega cilja. TAko se gradijo večje ladje, ki naj bi pripeljale več kot 16000 kontejnerjev. ŽAl pa opažam, da v KOPER pridejo v bistvu samo z nekaj kontejnerji in še če zraven dodaš stroške, ki jih navaja članek pa dobimo nerentabilno LUKO. Potem pa gremo pogledat na AC, k ivozijo iz juga Italije na sever pa vidimo nepregledne kolone kamionov.

Odgovor je povsem jasno viden v tem članku. Vsled tega popolnoma podpiram, da se pošlje specialce, davčno in delovno inšpekcijo v LUKO in sočasno v vse SP-je, k i ribarijo po LUKI.
crt sporočil: 20.578
[#2604809] 01.07.16 07:57 · odgovor na: darko32 (#2604807)
Odgovori   +    3
Zadnja sprememba: crt 01.07.2016 07:59
[darko32]
ŽAl pa opažam, da v KOPER pridejo v bistvu samo z nekaj kontejnerji in še če zraven dodaš stroške, ki jih navaja članek pa dobimo nerentabilno LUKO.
kje pa je ta nerentabilna luka? ker ta koprska na oko ni videti taksna. luka-kp.si/slo/poslo...a-porocila
darko32 sporočil: 2.624
[#2604814] 01.07.16 08:04 · odgovor na: crt (#2604809)
Odgovori   +    4
[crt]
> [darko32]
> ŽAl pa opažam, da v KOPER pridejo v bistvu samo z nekaj kontejnerji in še če zraven dodaš stroške, ki jih navaja članek pa dobimo nerentabilno LUKO.

kje pa je ta nerentabilna luka? ker ta koprska na oko ni videti taksna. luka-kp.si/slo/poslo...a-porocila

Ma pusti poročila. Papir prenese vse. Jaz gledam drugo in to je zakaj pride v LUKO lodja dolga 350m in ima naloženo samo nekaj kontejnerjev, čeprav ista ladja lahko pripelje bistveno več kontejnerjev. Če si za stvar pojdiva delat izračune na tej točki.
crt sporočil: 20.578
[#2604816] 01.07.16 08:09 · odgovor na: darko32 (#2604814)
Odgovori   +    1
Zadnja sprememba: crt 01.07.2016 08:13
[darko32]
> [crt]
> > [darko32]
> > ŽAl pa opažam, da v KOPER pridejo v bistvu samo z nekaj kontejnerji in še če zraven dodaš stroške, ki jih navaja članek pa dobimo nerentabilno LUKO.
>
> kje pa je ta nerentabilna luka? ker ta koprska na oko ni videti taksna. luka-kp.si/slo/poslo...a-porocila


Ma pusti poročila. Papir prenese vse. Jaz gledam drugo in to je zakaj pride v LUKO lodja dolga 350m in ima naloženo samo nekaj kontejnerjev, čeprav ista ladja lahko pripelje bistveno več kontejnerjev. Če si za stvar pojdiva delat izračune na tej točki.
zal - ce se enkrat zacneva it, da porocila niso prava, potem tezko nadaljujeva, ker drugega podrobnega javnega vira o poslovanju ni. ostane samo, kaj kdo osebno misli, je nekje slisal ali sklepal.

vsekakor pa se strinjam s tabo, da je vec denarja od polno nalozene kot od pol prazne ladje. to ne zahteva neke hude matematike. kar nadalje pomeni, da bi lahko luka naredila se vec, kar je lepo, vsekakor boljse kot pa zapolnili smo vse kapacitete in nimamo vec kam rasti.

zdaj a je res, da so ladje pol prazne, pa kolko je taksnih, pa a bo to resila luka ali posiljatelj... tega pa jaz ne vem.

(na oko mi sicer zgleda kot riziko za ladijskega prevoznika.)
londra sporočil: 188
[#2604837] 01.07.16 08:46
Odgovori   +    5
Furs naj preveri IPS oziroma njihove podizvajalce: ali so to ekonomsko odvisna razmerja in posledicno place?
MarijanMacek sporočil: 1.927
[#2604848] 01.07.16 09:01 · odgovor na: darko32 (#2604804)
Odgovori   +    11
[darko32]
.... Če pride večja ladja v LUKO in pripelje 16000 kontejnerjev in na vlak lahko naložijo 50 kontejnerjev dobimo številko, ki bi bila v prid ŽElezniškemu transportu. ŽAl pa očitno lobiji ali tipa MATIĆ,JOVIČIĆ blokirajo transport, da lahko zagotovijo si polnenje lastnih žepov.

Sam zagovarjam, da se omogoči za vsako ceno transport in uvoz večjih ladij, k ipripeljejo do 16000 kontejenrjev in to bi bilo celo dobro za Slovensko gospodarstvo, ker bi padla cena transporta. Žal pa očitno v LUKI delajo vse da naredijo škodo.
Govoriš o staver, ki jih ne poznaš. Koperska luka pretovori letno okoli 750k TEU (standardna kontejnerska enota, 20 čevljev), torej kakšnih 2000 dnevno. Z ladjami s kapaciteto 1600 TEU bi šlo bolj težko. Vidijo se sicer "majhne" ladje, do 3000 TEU se uvrščajo v tip "feeder" in prevažajo tovor bolj v lokalnih razmerah, Sredozemlje in dovoz do velikih terminalov, recimo Goia Tauro (Kalabria, IT) je tipična luka za pretovor na velike ladje. Koper pa obiskujejo tudi velike ladje, na direktni liniji proti Vzhodu. Le te pa imajo kapaciteto preko 3000 TEU in sodijo v "Post-Panamax" in "New Panamax razred. Dolžina največje leta (feb. 2015), Ocean 3 (CMA-CGM) je bila tako 367 m. Kapaciteta takih ladij pa je preko 5000 TEU. Druga stvar je koliko se razloži/naloži, toda te ladje tipično obiščejo več severno jadranskih luk in seveda je temu utrezen tudi pretovor z ladje. Nesporno dejstvo pa je, da je Koper (in tudi nekatera druga SJ pristanišča, seveda v manjši meri) pomemben dejavnik (rast prometa) v transportni verigi in uspešno konkurira severnim lukam (padec prometa!) pri transportu na vzhod!

Pa še to, kapaciteta tovornega vlaka na SŽ iz Kopra je okoli 70-80 TEU in ne 50 kontejnerjev, saj je dolžina omejena na okoli 500 m, kar je precej manj od standardne dolžine po UIC in znaša v Evropi 750 m. Takšno je pač stanje infrastrukture za katero ministri skrbe bolj mačehovsko.
darko32 sporočil: 2.624
[#2604886] 01.07.16 10:39 · odgovor na: MarijanMacek (#2604848)
Odgovori   +    5
Hvala za dopolnjeno poglobljeno podajo bolj točnih podatkov. Če gledava nekega izvoznika je njemu najcenejše, da dostavi na eno mesto čimveč tovora in to čim bližje osrednjemu trgu. Tako je sedaj paradoks, ki ga ti navajaš, da je trojni problem pri vožnji tovorov na tako veliki ladji, saj morajo že pri nakladanju paziti in soltirati tovor, da ga lahko puščajo po več lukah. Posledično pa takse podražijo prevoz in imamo nerentabilno gospodarstvo. Glede vlakov pa naslednje: Kolikor gremo na net in preštejemo kontejnerje na vlakih po svetu vidimo, da je pri nas omejitev in izredno malo je vlakov v SLO, da pripeljejo več kot 50 kontejnerjev na enkrat. Če gledamo članek, k iso ga objavile FINANCE pred nekaj časa vidimo, da se glavni izvoznik zanima za izgradnjo drugega tira in sočasno bi še povečal dostop večjih ladij v KOPER, kar bi bila korist za vse v verigi. Žal pa klika v KOPRU temu nasprotuje, ker bi potem izgubili del zaslužka barabini za svoj žep.
Zato podpiram odstavitev vseh v Kopru in pošiljanje specialcev v LUKO.
urossab sporočil: 1.333
[#2604910] 01.07.16 11:38
Odgovori   +    1
čas vnosa: 01.07.16 11:31
Še bolj banalno je dejstvo, da stane prevoz kontejnerja iz Kitajske malo več kot prevoz kontejnerje od luke Koper do skladisca v Celju. Sicer so voznine nizke ampak ...
1357 sporočil: 4.213
[#2604931] 01.07.16 12:25
Odgovori   +    3
spoštovana avtorica tega tekst bilo bi lepo če bi naredili malo bolj globinski in natančnejši prerez stroškovnika pretovora in prevoza kontejnerja od ene do druge državne meje Slovenije. Z globinskim in natančnejšim prerezom stroškovnika bi namreč prišli do ene zelo zanimive osebe, ki se v zadnjih dneh veliko omenja; Bruna Koreliča. On je bil tisti, ki je vzpostavil stanje kakršno je še danes začel je pa z bolano enostavno potezo, začel je omejevati do maksimuma direktne pretovore ( z ladij na vlakovne vagone ali obratno) in tako na račun ostalih deležnikov v transportni verigi začel ustvarjati dodaten zaslužek. Še bolj enormen je ta zaslužek pri razsutih tovorih. SŽ so bile in so še vedno v tem primeru ujetnik politike poslovanja LK ker logisti, organizatoriji transporta imajo jasne tarife in je predvsem od deležnikov znotraj verige transporta odvisno kako si bodo razdelili deleže transportnine. Ker sta obe podjetji v državni lasti je tu umešana politika, lokalna, državna in regionalna ( te se ne sme zanemariti). Prav zaradi lokalne in državne politike je tudi odpor do ustanovitve nacionalnega logističnega holdinag, ki bi medsebojno povezal LK in SŽ tovorni promet kar bi bilo edino logično samo potem bi bile bilančne številke precej drugačne in ne bi bilo več denarja ne za lokalne ne drržavne politčne akterje, posameznike, lokalne skupnosti in stranke.
darko32 sporočil: 2.624
[#2604947] 01.07.16 12:51 · odgovor na: 1357 (#2604931)
Odgovori   +    1
[1357]
spoštovana avtorica tega tekst bilo bi lepo če bi naredili malo bolj globinski in natančnejši prerez stroškovnika pretovora in prevoza kontejnerja od ene do druge državne meje Slovenije. Z globinskim in natančnejšim prerezom stroškovnika bi namreč prišli do ene zelo zanimive osebe, ki se v zadnjih dneh veliko omenja; Bruna Koreliča. On je bil tisti, ki je vzpostavil stanje kakršno je še danes začel je pa z bolano enostavno potezo, začel je omejevati do maksimuma direktne pretovore ( z ladij na vlakovne vagone ali obratno) in tako na račun ostalih deležnikov v transportni verigi začel ustvarjati dodaten zaslužek. Še bolj enormen je ta zaslužek pri razsutih tovorih. SŽ so bile in so še vedno v tem primeru ujetnik politike poslovanja LK ker logisti, organizatoriji transporta imajo jasne tarife in je predvsem od deležnikov znotraj verige transporta odvisno kako si bodo razdelili deleže transportnine. Ker sta obe podjetji v državni lasti je tu umešana politika, lokalna, državna in regionalna ( te se ne sme zanemariti). Prav zaradi lokalne in državne politike je tudi odpor do ustanovitve nacionalnega logističnega holdinag, ki bi medsebojno povezal LK in SŽ tovorni promet kar bi bilo edino logično samo potem bi bile bilančne številke precej drugačne in ne bi bilo več denarja ne za lokalne ne drržavne politčne akterje, posameznike, lokalne skupnosti in stranke.
Ne oporekam tem navedbam, katere so napisane. Vendar je sramota, da s eobtožuje novinarja, da ni dal poglobljenih dal pogloblejenih analiz in sočasno ugotavljamo, da frizirajo poročila. Ta poročila pa so pokazala, da zavajo javnost tako železnice, kakor tudi LUKA. Zato imam dobronameren predlog in to Slovnskim železnicam, kagere navajaš, da naj povedo zakaj zavajo javnost in držijo štango temu početju, katero povzroča tudi zlom ekonomije v celoti in na koncu bumerang obema, ki frizirata poročila, kar je pokazal pretekli čas.

Mislim, da je bolje plačati nekaj patronom, da držijo svečo lumaprijam in friziranjem, kot pa da se gremo zdravo ekonomijo.
FrRoSt sporočil: 3.843
[#2604949] 01.07.16 12:57 · odgovor na: darko32 (#2604807)
Odgovori   +    0
[darko32]
Če dobro spremljaš trenutno politiko transporta vidiš, da si večji izvozniki zavzemajo za znižanje cene prevoza enega kontejnerja in ene tone tovora do končnega cilja. TAko se gradijo večje ladje, ki naj bi pripeljale več kot 16000 kontejnerjev. ŽAl pa opažam, da v KOPER pridejo v bistvu samo z nekaj kontejnerji in še če zraven dodaš stroške, ki jih navaja članek pa dobimo nerentabilno LUKO. Potem pa gremo pogledat na AC, k ivozijo iz juga Italije na sever pa vidimo nepregledne kolone kamionov.

Odgovor je povsem jasno viden v tem članku. Vsled tega popolnoma podpiram, da se pošlje specialce, davčno in delovno inšpekcijo v LUKO in sočasno v vse SP-je, k i ribarijo po LUKI.
Nisem strokovnjak, pa vseeno. Bojim se, da mešaš jabolka in hruške.

Eno so posebni prevozi, npr. tankerji z nafto, ladje za avtomobile; ..... drugo je kontejnerski terminal in njegova logistika. Seveda je mogoče, da bi razložili celotno kontejnersko ladjo, vendar je to bolj posebni primer, kakor izbrano pravilo, če razložijo le 10% kontejnerjev, je to lahko že uspeh, vkrcajo nekaj novih in ladja gre naprej,..... v druge luke po svetu. Koper je zanimiv za ladje z vzhoda, morda afrike, morda tudi iz drugje, .... za dolečeno območje srednje Evrope.

Samo toliko za začetek, :) iztočnico in nadaljevankje.

l.p.
darko32 sporočil: 2.624
[#2604977] 01.07.16 13:31 · odgovor na: FrRoSt (#2604949)
Odgovori   +    1
Predlagam novinarju FINANC, da gre na ŽElezniško postajo in spremlja tuje lokomotive, ter preveri kateri tovor največkrat peljejo. Ta podatek bo znimiv, saj je Srednja Europa slabo pokrita in je cena transporta previsoka glede na izvoz in uvoz. Zato se ne smemo čuditi, če ni zagona gospodarstva.
MarijanMacek sporočil: 1.927
[#2605110] 01.07.16 17:17 · odgovor na: 1357 (#2604931)
Odgovori   +    0
[1357]
spoštovana avtorica tega tekst bilo bi lepo če bi naredili malo bolj globinski in natančnejši prerez stroškovnika pretovora in prevoza kontejnerja od ene do druge državne meje Slovenije. Z globinskim in natančnejšim prerezom stroškovnika bi namreč prišli do ene zelo zanimive osebe, ki se v zadnjih dneh veliko omenja; Bruna Koreliča. On je bil tisti, ki je vzpostavil stanje kakršno je še danes začel je pa z bolano enostavno potezo, začel je omejevati do maksimuma direktne pretovore ( z ladij na vlakovne vagone ali obratno) in tako na račun ostalih deležnikov v transportni verigi začel ustvarjati dodaten zaslužek. Še bolj enormen je ta zaslužek pri razsutih tovorih. SŽ so bile in so še vedno v tem primeru ujetnik politike poslovanja LK ker logisti, organizatoriji transporta imajo jasne tarife in je predvsem od deležnikov znotraj verige transporta odvisno kako si bodo razdelili deleže transportnine. ......

Govoriš o stvareh, ki jih ne poznaš, še manj pa razumeš. Poglejmo primer pretovora razsutih tovorov, kjer ni problema v različnosti destinacij tovora. Vsi vlaki pač gredo z rudo v eno smer. Zmogljivost pretovora železove rude je 25.000 ton/dan. To je približno 23 tovornih vlakov dnevno, preko 50% kapacitete proge. Recimo, da luka dela po tvojem predlogu, toda potem je potrebno ukiniti nekatere preklade, ali kontejnerje, ali avtomobile, daj povej kaj!

Pri kontejnerjih je pa že druga pesem. Vlaki vozijo iz luke v številne destinacije, glej luka-kp.si/slo/zelez...e-povezave na Madžarskem, v Slovaški, Avstriji, Sloveniji, Južni Nemčiji, Balkan, Poljska. In ne samo to, na nekaterih relacijah vozijo različni prevozniki in še to, naketeri vlaki vozijo dnevno, nekateri večkrat dnevno, nekateri pa nekajkrat na teden. Kako bi potemtakem ti organiziral direkten pretovor. Meni to ni najbolj jasno....... In ne pozabi, kapaciteta pretovora kontejnerjev je okoli 3000 TEU dnevno, ali kar 50 vlakov, več kot dnevna redna zmogljivost...

Potemtakem, ne trosi nebuloz, kajti dejstva so malo bolj zapletena.
boko3 sporočil: 94
[#2605149] 01.07.16 19:00 · odgovor na: darko32 (#2604814)
Odgovori   +    0
čas vnosa: 01.07.16 17:52
Darko32, daj dokaži, da v luko pripelje ladja dolga 350m in ima naloženo samo nekaj kontejnerjev, podkrepi vsaj z nekaj slikami, ker na besede res težko verjamem.
MarijanMacek sporočil: 1.927
[#2605243] 02.07.16 13:07 · odgovor na: urossab (#2604910)
Odgovori   +    0
[urossab]
Še bolj banalno je dejstvo, da stane prevoz kontejnerja iz Kitajske malo več kot prevoz kontejnerje od luke Koper do skladisca v Celju. Sicer so voznine nizke ampak ...
Očevidno si totalni laik v transportnih zadevah. Tudi prevoz železne rude iz KP v Linz je dražji kakor prevoz iz Brazilije v KP. Ali podobno premog........ Zato se pa po zaslugi skrajno nizkih transportnih stroškov ladijskega prevoza prevaža vse mogoče širom sveta in gorje tistim ki nimajo dostopa do morja.... Do sedaj je bil edini konkurenčni način kopenskega prevoza napram ladijskemu prevoz z vlaki med zahodno in vzhodno obalo ZDA, toda sedaj so odprli razširjen Panamski prekop in bomo videli posledice.....
1357 sporočil: 4.213
[#2605351] 02.07.16 22:35 · odgovor na: darko32 (#2604947)
Odgovori   +    0
Kolega forumaš, Petro Sovdat kot novinarko zelo cenim. Moja pripomba je šla v drugo smer. Gospa Sovdatova je izvrstna novinarka za področje financ, zelo se je iskazala pri razkrivanju nečednosti finačnih holdingov, njen probloem je bil v primeru LK le v tem ker je vso svojo zgodbo temeljila na osnovi finalnih poročil, ki pa v primeru LK niso vzrok temveč posledica ker core dejavnost LK ni finalni inžinering takšne ali drugačne vrste temveč je njihova core dejavnost iz realnega sektorja ( logistika, transport). In pri vseh teh družbah ki jim je core dejavnost v realnem sektorju je treba vzroke iskati v poslovnih odločitvah posameznikov, ki so povzročile posledice, Pri finalnih družbah je to drugače, ker so odvisne če drugega ne od dogajanja na vseh mogočih trgih kapitala in njegovih derivatov, ki so kakaor koli povezani z kapitalom ki ga upravlja ali ima v lasti družba. V realnem sektorju je teh negotovosti precej manj ker so trgi vsaj delno omejeni, tako kvalitativno kot kvanitiativno.
1357 sporočil: 4.213
[#2605359] 02.07.16 23:26 · odgovor na: MarijanMacek (#2605110)
Odgovori   +    1
Kolega, kamion lahko v enem šihtu prevozi 700 kilometrov, to je pa razdalja od LK do Niremberga, Plzna ali Budimpešte. in vsi kontejnerji, ki imajo naložene dokončane izdelke namenjene trgocvinski dejavnosti je za njihov transport veliko ugodnejši cestni transport ker je lahko kontejner še isti dan ko je kontejner snet z ladje že dostavljen na naslov ( pogoj je še da gredo fakture naprej pred kontejnerji do špediterja in da špediter rezervira termin carinjenja glede na prihod ladje v priastanišče in njen raztovor). Enaka je povratna procedura pri dostavi kontejnerjev v luko za odpremo. Samo ta varijanta ne odgovarja LK ker ni ležarin je zgolj storitev pretovora. In podobna zgodba je pri vseh tovorih razen pri generalnih tovorih izvenseriskih mer. In to govorim iz lastnih izkušenj ker sem bil priča tem operacijam v pristanišču Bremerhafen ( kontejner je šel na pot iz pristanišča dve uri po raztovoru z ladje z opravlejnimi vsemi cariskimi postopki; blago je bilo po poreklu izven EU). pa je Bremerhafen precej večje pristanišče od LK.
Želežniški transport od luke do naslovnika ali obratno se izplača edino v primeru da ima naslovnik na svojem naslovu želežniški tir in da je velika količina enot namenjena istemu naslovniku. To normo ekonomičnosti pa opravičujejo edino prevozi velkih količin razsutih tovorov za istega naslovnika ali velika količina kontejnerjev z vsebino namenjeno nadaljni proizvodnji. Vsi ti naslovniki ( železarne, velike tovarne, predvsem elektro strojnega sektorja živilsko predelovalna industrija) in veletrgovci z fosilnimi energenti imajo ob svojih proizvodnjih ali skladiščnih enotah svi svoje želežniške tire.

Sam imam občutek da se jim v LK lahko zgodi da so hoteli iz brloga izbezati lisico ( jazbeca) izbezali bodo pa kako veliko večjo in mnogo nevarnejšo zver, ki ji ne bodo kos.
MarijanMacek sporočil: 1.927
[#2605401] 03.07.16 11:46 · odgovor na: 1357 (#2605359)
Odgovori   +    0
[1357]
Kolega, kamion lahko v enem šihtu prevozi 700 kilometrov, to je pa razdalja od LK do Niremberga, Plzna ali Budimpešte. in vsi kontejnerji, ki imajo naložene dokončane izdelke namenjene trgocvinski dejavnosti je za njihov transport veliko ugodnejši cestni transport ker je lahko kontejner še isti dan ko je kontejner snet z ladje že dostavljen na naslov ( pogoj je še da gredo fakture naprej pred kontejnerji do špediterja in da špediter rezervira termin carinjenja glede na prihod ladje v priastanišče in njen raztovor). Enaka je povratna procedura pri dostavi kontejnerjev v luko za odpremo. Samo ta varijanta ne odgovarja LK ker ni ležarin je zgolj storitev pretovora. In podobna zgodba je pri vseh tovorih razen pri generalnih tovorih izvenseriskih mer. In to govorim iz lastnih izkušenj ker sem bil priča tem operacijam v pristanišču Bremerhafen ( kontejner je šel na pot iz pristanišča dve uri po raztovoru z ladje z opravlejnimi vsemi cariskimi postopki; blago je bilo po poreklu izven EU). pa je Bremerhafen precej večje pristanišče od LK.
Želežniški transport od luke do naslovnika ali obratno se izplača edino v primeru da ima naslovnik na svojem naslovu želežniški tir in da je velika količina enot namenjena istemu naslovniku. To normo ekonomičnosti pa opravičujejo edino prevozi velkih količin razsutih tovorov za istega naslovnika ali velika količina kontejnerjev z vsebino namenjeno nadaljni proizvodnji. Vsi ti naslovniki ( železarne, velike tovarne, predvsem elektro strojnega sektorja živilsko predelovalna industrija) in veletrgovci z fosilnimi energenti imajo ob svojih proizvodnjih ali skladiščnih enotah svi svoje želežniške tire.

Sam imam občutek da se jim v LK lahko zgodi da so hoteli iz brloga izbezati lisico ( jazbeca) izbezali bodo pa kako veliko večjo in mnogo nevarnejšo zver, ki ji ne bodo kos.
Daj ti prosim meni nevednežu razloži, kako bi organiziral promet v Luki, da bi 24 ur na 30 sekund natančno dostavil kamion, ki bi naložil točno določen kontejner. Dvigala namreč pretovorijo okoli 3000 kontejnerskih enot v 24 urah. Jaz si to bolj težko predstavljam, če pomislim, da je luški prostor omejen. In kako boš skordiniral prihod skoraj 3000 kamionov po cesti v luko brez zastojev. Potreben bi bil mnogo večji parking, kot se sedaj potrebuje prostora za kontejnerje, zloženi so namreč lepo eden na drugega....

Praviš, da je železniški prevoz kontejnerjev nekonkurenčen, pa mi prosim razloži, zakaj v/iz luke pelje na teden preko 100 kontejnerskih vlakov s kapaciteto okoli 5-7000 TEU na preko 20 različnih destinacij, pri čemer sodeluje cel kup prevoznikov kot so ADRIA kombi, ADRIA transport, METRANS, RCA,....

Res je kamionski prevoz hitrejši, vsaj pri nas, toda kaj ti pomaga dan krajši prevoz v Evropi pri tedne dolgem pomorskem prevozu, pri čemer seveda računaš na težko dosegljivo direktno pretovarjanje ladja-kamion in seveda tudi obratno kamion ladja.....
1357 sporočil: 4.213
[#2605474] 03.07.16 15:10 · odgovor na: MarijanMacek (#2605401)
Odgovori   +    1
Tako kot je v industriji organizirana dostava "just in time". Pojdi si pogledat kako imajo organizirano logistiko v Revozu naprimer.
Zakja misliš da se danes elektronsko transporti spremljao skozi vso pot transportiranja? Ravno zaradi optimiziranja vseh členov v transportni verigi od dobavitelja pa do končnega naslovnika transportiranega blaga. Njavečji strošek je da transportirano blago nekje v transportni verigi stoji brez kakaršnega koli razloga/ koristi in zaradi tega se delajo tehnološke prenove v logističnem poslovanju da tranportirano blago čim hitreje ali pa če je le mogoče brez kakršnega koli ustavljanja in s čim manj stroški pride od dobavitelja do naročnika.
MarijanMacek sporočil: 1.927
[#2605501] 03.07.16 16:39 · odgovor na: 1357 (#2605474)
Odgovori   +    0
[1357]
Tako kot je v industriji organizirana dostava "just in time". Pojdi si pogledat kako imajo organizirano logistiko v Revozu naprimer.
Zakja misliš da se danes elektronsko transporti spremljao skozi vso pot transportiranja? Ravno zaradi optimiziranja vseh členov v transportni verigi od dobavitelja pa do končnega naslovnika transportiranega blaga. Njavečji strošek je da transportirano blago nekje v transportni verigi stoji brez kakaršnega koli razloga/ koristi in zaradi tega se delajo tehnološke prenove v logističnem poslovanju da tranportirano blago čim hitreje ali pa če je le mogoče brez kakršnega koli ustavljanja in s čim manj stroški pride od dobavitelja do naročnika.
Pozabil si samo na eno malenkost, v luki se raztovori 3.000 TEU v 24 urah, potrebuješ torej skoraj 3.000 kamionov in ti ki si dober logist daj organiziraj, da bo točno določen kamion vsakih 30sekund na točno določenem mestu, ne da bi imel en zeeelooo velik parking. To sem te vprašal. Ampak ko boš ti poslal iz ene ladje 3.000 kamionov iz Kopra in iz druge (recimo razsuti tovori) 10.000 kamionov v 24 urah (luka namreč plača visoke penale za prepočasno raztovarjanje) me prav zanima kako bo potekal tvoj zveličavni ”just in time” koncept. In ne pozabi, tvoji kamioni moraj tudi pripeljati podobno število kontejnerjev. In sedaj se pa cesta zapre za samo kakšno uro zaradi nesreče...... O posledicah na tvoj koncept pa raje ne razmišljam. Pa še to mi zaupaj, kako pa ti sortiraš na AC kamione, da bodo v luko prihajali na 30s v točno določenem vrstnem redu?
Pa še en primer, vsak teden gre iz Kopra v Žilino na Slovaškem 5-6 vlakov za tovarno KIA. To je okrog 300 TEU. In ne mi reč, da vsak dan ladja pripelje po voznem redu 50 kontejnerjev za Žilino. In tu se tvoj koncept ”just in time” podre. Ti, ki si zagovornik firektnega pretovarjanja, bi recimo vsaka 2 tedna (recimo da ladja pripelje vsaka dva tedna) v osmih urah naložil 600 kamionov, naslednjih 13 dni bi pa gledal v luft..... Nekaj je poslušati teorijo in je ne preveč razumet, drugo so pa transportna dejstva z vsemi omejitvami. In pri ceni prevoza se išče minimum ob upoštevanju REALNIH predpostavk, tudi take, da bodo enkrat na zimo ceste zaprte za nekaj dni, kar je povsem realna predpostavka v alpskem svetu. Seveda veleumni pol-logistiki za zastoj in razsulo svojega koncepta potem obtožujejo cestarje..... in ne svojih z naravo skreganih predpostavk.....
1357 sporočil: 4.213
[#2605546] 03.07.16 21:59 · odgovor na: MarijanMacek (#2605501)
Odgovori   +    1
Vsega se nikoli ne more pretovoriti direktno, je pa trend v logistiki da se čim več stvari pretovarja direktno iz enga na drugo prevozno sredstvo da so stroški transporta čim manjši. Če zmorejo v severnomorskih( predvsem nizozemskih) pristaniščih velik del pretovora opravit direktno zakaj tega nebi počenjali tudi v severnem Jadranu in tako dodatno konkurirali sevenomorskim lukam. Problem direktnega pretovora je nekje drugje. ležarine za blago so najlažje ustvarjen zaslužek in delu tega zaslužka se na račun večje količine pretovora blaga niso pripravljeni odpovedati pristaniščarji iz prej omenjenega razloga; pri pretovoru moraš nekaj anrediti da istaviš račun pri ležarini samo iztaviš račun. V tem je problem in v ničemr drugem.

Strani: 1