Komentiral bi odgovor na vprašanje (in odgovor): "Kaj vse se mladi učijo pri predmetu finančna pismenost? Kako si postaviti finančni cilj, oblikovati lastni proračun, voditi svoje izdatke, izbrati sebi primeren poklic, poiskati delo, zakaj se je dobro vključiti v dijaško izmenjavo, kako študirati v tujini, varčevati in racionalno kupovati ter, ne nazadnje, zakaj je treba plačevati davke in kako pustiti svoj ekonomski pečat v družbi. Tematik o denarju nikoli ne zmanjka."

Mislite, da je svetu v globalu v interesu imeti finančno pismeno populacijo? Verjetno ne. Ideja je sicer všečna in zveni logično, na dolgi rok pa privede do ironične situacije, ko s finančnim opismovanjem povzročamo krizo. V zgornjem citatu se omenja "racionalno kupovanje". Glavnina trga bazira na močnem marketingu, ki nas prepričuje, da potrebujemo nepotrebne stvari. Prav tako je ogromno storitvenih podjetij, ki prodajajo meglo. V tem kontekstu se vprašajmo, kaj se bo zgodilo, če bomo celotno generacijo mladih "finančno opismili in jih ob tem naučili potrošniške racionalnosti"? Da ne govorim o dejstvu, da je nezanemarljiv del kapitala pozameznikov akumuliran kot posledica finančne neracionalnosti/nepismenosti drugih ljudi.

Skratka, če karikiram in sem ironičen, bi se morala ideja glasiti, da je potrebno mladino finančno opismiti. Ampak ne vse. Zgolj en delež le-teh za zagotavljanje ustrezne baze potencialnih investitorjev in naročnikov finančnih časnikov. Ostali naj ostanejo "v megli", da bo kapitalizem funcioniral.

[amateur_fa]
Komentiral bi odgovor na vprašanje (in odgovor): "Kaj vse se mladi učijo pri predmetu finančna pismenost? Kako si postaviti finančni cilj, oblikovati lastni proračun, voditi svoje izdatke, izbrati sebi primeren poklic, poiskati delo, zakaj se je dobro vključiti v dijaško izmenjavo, kako študirati v tujini, varčevati in racionalno kupovati ter, ne nazadnje, zakaj je treba plačevati davke in kako pustiti svoj ekonomski pečat v družbi. Tematik o denarju nikoli ne zmanjka."

Mislite, da je svetu v globalu v interesu imeti finančno pismeno populacijo? Verjetno ne. Ideja je sicer všečna in zveni logično, na dolgi rok pa privede do ironične situacije, ko s finančnim opismovanjem povzročamo krizo. V zgornjem citatu se omenja "racionalno kupovanje". Glavnina trga bazira na močnem marketingu, ki nas prepričuje, da potrebujemo nepotrebne stvari. Prav tako je ogromno storitvenih podjetij, ki prodajajo meglo. V tem kontekstu se vprašajmo, kaj se bo zgodilo, če bomo celotno generacijo mladih "finančno opismili in jih ob tem naučili potrošniške racionalnosti"? Da ne govorim o dejstvu, da je nezanemarljiv del kapitala pozameznikov akumuliran kot posledica finančne neracionalnosti/nepismenosti drugih ljudi.

Skratka, če karikiram in sem ironičen, bi se morala ideja glasiti, da je potrebno mladino finančno opismiti. Ampak ne vse. Zgolj en delež le-teh za zagotavljanje ustrezne baze potencialnih investitorjev in naročnikov finančnih časnikov. Ostali naj ostanejo "v megli", da bo kapitalizem funcioniral.

Ne mešaj pojmov. Če si drober potrošnik, še ni rečeno da si finančno nepismen. Prej obratno.

[vickibedi]

Ne mešaj pojmov. Če si drober potrošnik, še ni rečeno da si finančno nepismen. Prej obratno.

Ne vem, kje v mojem zapisu si to prebral. Govoril sem "racionalni potrošnji" kot delu finančne pismenosti (kot je navedeno v intervjuju) ter o vplivu "racionalne potrošnje".

Tako ali tako pa ne razumem, kaj je po tvoje "dober" potrošnik. Verjetno misliš "finančno pismenega in trgu prijaznega" potrošnika. Takšnega, ki bo 100 enot svojega prihodka ustrezno razporedil (kot verjetno pričakujejo trgi). Npr. 60% za tekoče stroške, 10% za vlaganja, 10% za penzija varčevanje... 20% pa "pametno" zapravil za nepotrebne stvari. Hkrati pa je dobro, da se kot finančno pismen še zakreditira po ugodnih obrestnih merah, ko je na vidiku donosna naložba.

"Racionalen" potrošnik definitivno ni želja trga.

Racionalen potrošnik je racionalen pri zadovoljevanju svojih potreb. To pomeni, da jih zadovoljuje v okviru svojih zmožnosti. Njegove potrebe pa so lahko povsem neracionalne. Ampak ja, potrošniki smo v resnici neracionalni. Živimo preko svojih zmožnosti. A takšno obnašanje prinaša na globalni ravni profit ali strošek, je najbrž stvar debate, še posebej v luči tega, kako se lotevamo gospodarskih kriz.

[Vinci]
Racionalen potrošnik je racionalen pri zadovoljevanju svojih potreb. To pomeni, da jih zadovoljuje v okviru svojih zmožnosti. Njegove potrebe pa so lahko povsem neracionalne. Ampak ja, potrošniki smo v resnici neracionalni. Živimo preko svojih zmožnosti. A takšno obnašanje prinaša na globalni ravni profit ali strošek, je najbrž stvar debate, še posebej v luči tega, kako se lotevamo gospodarskih kriz.

Osnova potrošnje je zadovoljevanje potreb. In če so potrebe neracionalne, je posledično potrošnik neracionalen. Kot pa sem predvideval v prejšnjem odgovoru, gre v prispevku očitno za redefiniranje pojma racionalnosti - za potrebe "finančne pismenosti". Otroke je očitno potrebno naučiti, kako "v okviru svojih zmožnosti" vse "racionalno" zapraviti.

Rekel bi, da po nepotrebnem "paničariš". Verjetno je potrebno vpeljati poleg pojma finančna pismenost tudi pojem finančna inteligenca. Pod prvim pojmom lahko razumemo učenje tzv. racionalnega ravnanja z denarjem za širšo publiko, pod drugim pojmom pa lahko razumem znati razlikovati med ustvarjanjem sredstev in izogibanjem obveznostim. Seveda je drugi pojem bolj domena podjetnikov in investitorjev. Če zaključim torej: finančne inteligence, če jo lahko tako pojmujem, ne more učiti šolski učitelj ....

Kar se pa tiče gospodarskih finančnih ciklov pa itak ni odvisno samo od vedenja potrošnikov pri zapravljanju gnarja, temveč menim, da je vedenje potrošnikov prej posledica, kot pa vzrok ... temveč še od marsičesa drugega, politike recimo, pa propagande, pa interesov gospodarjev/"gospodarjev" sveta, etc..

[amateur_fa]
> [vickibedi]

> Ne mešaj pojmov. Če si drober potrošnik, še ni rečeno da si finančno nepismen. Prej obratno.

Ne vem, kje v mojem zapisu si to prebral. Govoril sem "racionalni potrošnji" kot delu finančne pismenosti (kot je navedeno v intervjuju) ter o vplivu "racionalne potrošnje".

Tako ali tako pa ne razumem, kaj je po tvoje "dober" potrošnik. Verjetno misliš "finančno pismenega in trgu prijaznega" potrošnika. Takšnega, ki bo 100 enot svojega prihodka ustrezno razporedil (kot verjetno pričakujejo trgi). Npr. 60% za tekoče stroške, 10% za vlaganja, 10% za penzija varčevanje... 20% pa "pametno" zapravil za nepotrebne stvari. Hkrati pa je dobro, da se kot finančno pismen še zakreditira po ugodnih obrestnih merah, ko je na vidiku donosna naložba.

"Racionalen" potrošnik definitivno ni želja trga.

Finančno pismen potrošnik ni nujno da je tudi racionalen potrošnik. Racionalen potrošnik v stoprocentnem smislu ne obstaja, vsi se vedemo do neke mere (ne)racionalno.
Se pa strinjam, da stiskaški potrošnik ni dober za trg, prav tako kakor tudi pretirano zapravljiv, ki zapravlja tuj ali sposojeni denar ne.

Menim, da bi morali vsi poznati pasti, ki jih ponujajo različne ugodnosti, od ponudbe na trgu, ki nas zasipa z neštetimi nepotrebnimi izdelki, ki se kopičijo doma v omarah, do ugodnih nakupov s posojilom.
Večkrat starši prikrivajo domačo finančno situacijo in da bi zameglili dejansko finančno stanje, kupujejo tudi stvari, ki jih na koncu pahnejo v tragedijo - izgubijo tudi tisto, kar so enkrat z odrekanjem pridobili. Nekateri se podajo v osebni stečaj, ker menijo, da je to edina rešitev.

Ker je na splošno znano, da se nič ne splača, nihče ne varčuje, redki racionalno kupujejo, ne pomislijo na jutri, kaj morajo storiti, da bodo normalno živeli. Pobuda, da se mlade osvesti kako je potrebno delati s financami, je vsekakor za pozdravit. Nekateri avtorji komentarjev so oskogledi, res ima vsakdo pravico, da razmišlja po svoje. Enotnega koncepta za vse ni. Dejstvo je, da četudi bi danes imeli vsi enako denarja, bi že jutri nastale razlike. Tako bo ostalo še naprej, a zakaj ne bi dali možnosti mladim, da začnejo razmišljati o denarju že v svoji mladosti, da se že naučijo delati z denarjem tako, da ga ne "mečejo" stran za različne "neumnosti".

Kakšna podobna znanja ne bi škodila tudi starejšim, da bi končno spoznali dejstvo, da vsega ne more nihče imeti, da se je treba v življenju odločati kaj boš imel in česa ne. Nihče nima toliko denarja, da ga ne bi uspel vsega porabiti. Manj je tistih, ki se znajo stegniti toliko koliko je dolga odeja. Kaj pomeni rezervni sklad pa je že največkrat iluzija, ki bo kmalu postala še kako potrebna, če bomo želeli preživeti.

[mrtvice]
Menim, da bi morali vsi poznati pasti, ki jih ponujajo različne ugodnosti, od ponudbe na trgu, ki nas zasipa z neštetimi nepotrebnimi izdelki, ki se kopičijo doma v omarah, do ugodnih nakupov s posojilom.
Večkrat starši prikrivajo domačo finančno situacijo in da bi zameglili dejansko finančno stanje, kupujejo tudi stvari, ki jih na koncu pahnejo v tragedijo - izgubijo tudi tisto, kar so enkrat z odrekanjem pridobili. Nekateri se podajo v osebni stečaj, ker menijo, da je to edina rešitev.

Ker je na splošno znano, da se nič ne splača, nihče ne varčuje, redki racionalno kupujejo, ne pomislijo na jutri, kaj morajo storiti, da bodo normalno živeli. Pobuda, da se mlade osvesti kako je potrebno delati s financami, je vsekakor za pozdravit. Nekateri avtorji komentarjev so oskogledi, res ima vsakdo pravico, da razmišlja po svoje. Enotnega koncepta za vse ni. Dejstvo je, da četudi bi danes imeli vsi enako denarja, bi že jutri nastale razlike. Tako bo ostalo še naprej, a zakaj ne bi dali možnosti mladim, da začnejo razmišljati o denarju že v svoji mladosti, da se že naučijo delati z denarjem tako, da ga ne "mečejo" stran za različne "neumnosti".

Kakšna podobna znanja ne bi škodila tudi starejšim, da bi končno spoznali dejstvo, da vsega ne more nihče imeti, da se je treba v življenju odločati kaj boš imel in česa ne. Nihče nima toliko denarja, da ga ne bi uspel vsega porabiti. Manj je tistih, ki se znajo stegniti toliko koliko je dolga odeja. Kaj pomeni rezervni sklad pa je že največkrat iluzija, ki bo kmalu postala še kako potrebna, če bomo želeli preživeti.

Da ne bo pomote, nisem kritiziral koncepta finančnega opismevanja mladine. Želel sem zgolj prikazati ironijo te ideje. To je globalni problem, nima veze z intervjuvano profesorico.

Če bi vsa populacija razmišljala tako, kot ste zapisali v zgornjem komentarju, bi se 1/2 industrije ustavilo, ker ne bi imeli komu prodajati (megle). To je dejstvo. Svet potrebuje ravnotežje (na vseh področjih), da lahko funkcionira.

[amateur_fa]
Komentiral bi odgovor na vprašanje (in odgovor): "Kaj vse se mladi učijo pri predmetu finančna pismenost? Kako si postaviti finančni cilj, oblikovati lastni proračun, voditi svoje izdatke, izbrati sebi primeren poklic, poiskati delo, zakaj se je dobro vključiti v dijaško izmenjavo, kako študirati v tujini, varčevati in racionalno kupovati ter, ne nazadnje, zakaj je treba plačevati davke in kako pustiti svoj ekonomski pečat v družbi. Tematik o denarju nikoli ne zmanjka."

Mislite, da je svetu v globalu v interesu imeti finančno pismeno populacijo? Verjetno ne. Ideja je sicer všečna in zveni logično, na dolgi rok pa privede do ironične situacije, ko s finančnim opismovanjem povzročamo krizo. V zgornjem citatu se omenja "racionalno kupovanje". Glavnina trga bazira na močnem marketingu, ki nas prepričuje, da potrebujemo nepotrebne stvari. Prav tako je ogromno storitvenih podjetij, ki prodajajo meglo. V tem kontekstu se vprašajmo, kaj se bo zgodilo, če bomo celotno generacijo mladih "finančno opismili in jih ob tem naučili potrošniške racionalnosti"?

Postali bomo Nemcija. Nemcija kot merkantilisticna ekonomsko-predatorska drzava. Ekonomski psihopat neke vrste.

Seveda "nemcij" v globalni ekonomiji ne more biti vec kot 10%, ampak ce lahko obstaja ena Nemcija, se lahko mi prikljucimo zraven, pa nasega 0.01% noben ne bo opazil.

Seveda to globalno ni vzdrzno, ne pomeni pa da ZA NAS (kot drzavo) to ni v redu recept. Poglej nemcijo, kako dobro jim ratuje PR s katerim sebe propagirajo kot edini in tapravi vzor, ceprav je vsem ki znajo nekaj osnovne matematike, jasno, da gre sedaj ze za v veliki meri zero sum game znotraj EU (beri: lahko je samo ena nemcija, ne morejo biti vsi nemcija in imeti velikega trgovinskega presezka).

Enako kot pri marsikateri drugi stvari: ce si lacen in imas hektarje pridelka, ne jamraj, da je lakota globalni problem, najprej se najej, potem bos pa videl, ce se splaca jamrati.