Izbrani forum: Glavni forum

Izbrana tema: članek Prekletstvo nizke dodane vrednosti

Strani: 1

FIN-311684 sporočil: 18.783
[#2521373] 21.05.15 07:19
Odgovori   +    13
Zadnja sprememba: FIN-311684 21.05.2015 07:21
Vsi vemo, da je dodana vrednost premajhna. Kako naj jo povečajo npr. naši dobavitelji nemških avtomobilskih tovarn in kdo bo imel največ koristi od višje dodane vrednosti? Dobiček nemških podjetjih raste in naši dobavitelji specializirani za proizvodnjo avtomobilskih komponent dobro vedo, da jih Nemci spremljajo in jih silijo in silijo v prodajo komponent po nižji ceni, kot jo trg na koncu prizna nemškem avtomobilu. Če malo teoretiziramo, pravzaprav nemške tovarne končnih izdelkov, preko Merklove, pritiskajo na manj razvite države - kooperantke (tudi Slovenijo) naj znižajo stroške dela, reformirajo zdravstvo in pokojninski sistem...le s ciljem, da bo cena polizdelkov za nemške tovarne nižja. To je logika kapitala. Imeli smo socializem in samoupravljanje pa nam ni bilo prav, ob prehodu v kapitalizem leta 90. so politične tolpe, začenši z Drnovškom, dovolile uničenje velikih podjetjih, končnih proizvajalcev in prodajalcev (smelt, iskra, litostroj, metalna, rog, tobačna, tam, mtt, hidromontaža…) in danes teh podjetjih ni več, namesto njih smo dobili ogromen in predrag javni sektor, ki se financira z zadolževanjem. Če nekdo misli, da je prezaldožena država neodvisna in samostojna se globoko moti. Zgodbice o tem ali bomo prodali Telekom, Triglav, Petrol...so za majhne otroke, eni bi, drugi ne bi, na koncu bo prodano. Zakaj? Javni sektor je že zdavnaj pojedel ta podjetja ali jih sproti požira. Namesto, da bi vendar javni dolg zmanjševali ali z davčno reformo spodbudili rast BDB, ki ga bo napovedani dvig stroškov za minimalno plačo zagotovo upočasnil, mi bomo teoretizirali o tem ali smo že prezadolženi ali še nismo. Kaj če naši tuji viri financiranja presahnejo, podobno kot Grški, in jih država ne bo sposobna nadomestiti z domačimi?
bozga sporočil: 6.301
[#2521381] 21.05.15 07:56
Odgovori   +    16
Če ni pravega lastnika, sploh pa če je večinski lastnik država, je to garancija, da bo dodana vrednost vsaj pol manjša recimo od nemške, ki ima drugačno strukturo lastništva podjetij in predvsem prave lastnike, ki do tovarn niso prišli s tajkunskimi prevzemi ampak s trdim delom. Tu je po mojem srž problema in da še dolgo ne bomo imeli nemške dodane vrednosti.
anon-330984 sporočil: 476
[#2521385] 21.05.15 08:05 · odgovor na: FIN-311684 (#2521373)
Odgovori   +    13
[FIN-311684]
Vsi vemo, da je dodana vrednost premajhna. Kako naj jo povečajo npr. naši dobavitelji nemških avtomobilskih tovarn in kdo bo imel največ koristi od višje dodane vrednosti? Dobiček nemških podjetjih raste in naši dobavitelji specializirani za proizvodnjo avtomobilskih komponent dobro vedo, da jih Nemci spremljajo in jih silijo in silijo v prodajo komponent po nižji ceni, kot jo trg na koncu prizna nemškem avtomobilu. Če malo teoretiziramo, pravzaprav nemške tovarne končnih izdelkov, preko Merklove, pritiskajo na manj razvite države - kooperantke (tudi Slovenijo) naj znižajo stroške dela, reformirajo zdravstvo in pokojninski sistem...le s ciljem, da bo cena polizdelkov za nemške tovarne nižja. To je logika kapitala. Imeli smo socializem in samoupravljanje pa nam ni bilo prav, ob prehodu v kapitalizem leta 90. so politične tolpe, začenši z Drnovškom, dovolile uničenje velikih podjetjih, končnih proizvajalcev in prodajalcev (smelt, iskra, litostroj, metalna, rog, tobačna, tam, mtt, hidromontaža…) in danes teh podjetjih ni več, namesto njih smo dobili ogromen in predrag javni sektor, ki se financira z zadolževanjem. Če nekdo misli, da je prezaldožena država neodvisna in samostojna se globoko moti. Zgodbice o tem ali bomo prodali Telekom, Triglav, Petrol...so za majhne otroke, eni bi, drugi ne bi, na koncu bo prodano. Zakaj? Javni sektor je že zdavnaj pojedel ta podjetja ali jih sproti požira. Namesto, da bi vendar javni dolg zmanjševali ali z davčno reformo spodbudili rast BDB, ki ga bo napovedani dvig stroškov za minimalno plačo zagotovo upočasnil, mi bomo teoretizirali o tem ali smo že prezadolženi ali še nismo. Kaj če naši tuji viri financiranja presahnejo, podobno kot Grški, in jih država ne bo sposobna nadomestiti z domačimi?
ne delajo tega samo Nemci ampak tudi Francozi (Revoz), Italijani (Kragujevac), Američani (Mehika, Kitajska) torej se Nemci samo prilagajajo globalnim trgom. Podjetje, ki pa dela lon posle, pa mora toliko prihraniti, da v teh času razvije lastne izdelke in lastne blagovne znamke, ki jih lahko potem dražje prodaja. To pa so dolgi procesi.
brane sporočil: 2.067
[#2521414] 21.05.15 10:09 · odgovor na: bozga (#2521381)
Odgovori   +    5
[bozga]
Če ni pravega lastnika, sploh pa če je večinski lastnik država, je to garancija, da bo dodana vrednost vsaj pol manjša recimo od nemške, ki ima drugačno strukturo lastništva podjetij in predvsem prave lastnike, ki do tovarn niso prišli s tajkunskimi prevzemi ampak s trdim delom. Tu je po mojem srž problema in da še dolgo ne bomo imeli nemške dodane vrednosti.

To niti slučajno ni srž dodane vrednosti. Srž je v porabi kapitala in moči blagovne znamke.
O tem smo razpravljali pred nekaj dnevi in takrat sem dal naslednji primer:

..., ampak da bodo bralci dobili še en aspekt tega pojma, ki ga politiki in FDVjevci tako zlorabljajo.
Pod dodano vrednostjo ali produktivnostjo se vedno meri "hitrost"=ustvarjeno/število delavcev

To je tako kot pri porabi v avtomobilu, ko stojite na mestu je poraba neskončna, če skoraj nimate delavcev je dodana vrednost na zaposlenega ozroma produktivnost izjemno visoka!

Seveda v teh primerih produkt naredi ne samo delavec ampak tudi oprema. En robot in en delavec naredita npr. za 1000 enot izdelkov
5 delavcev pa za 800.
Produktivnost je v prvem primeru 1000 v drugem 160.
Ampak zato, da kupite robota pa rabite kapital, ki ga imajo močna gospodarstva. Popolna zabloda je, da bo nekdo izdelke z najvišjo dodano vrednostjo delal v tuji državi.
Drugi vzovd dodane vrednosti, pa je vrednost blagovne znamke. To pa so leta in leta oglaševanja po celem svetu, da se tvoj izdelek prodaja v višjih cenovnih razredih.
Bossova obleka je bila sešita v nekadnji Muri pa vednar je bila enrat dražja. Zato je zgledala Bossova dodana vrednost na zaposlenega enkrat večja.
Bistvo tega mojega dolgovezenja je, da kazalec ne kaže zgolj slabe izobraženosti ali slabe organizacije dela, ampak da je v kazalcu produktivnosti tudi kapital v obliki investicij v opremo in blagovne znamke. Po drugih dveh elementih pa se ne bomo mogli meriti z najrazvitešimi, ker je to tek Ahila in polža.
bozga sporočil: 6.301
[#2521420] 21.05.15 10:37 · odgovor na: brane (#2521414)
Odgovori   +    11
Še vedno trdim, da bo pravi lastnik vlagal v tehnologijo, tajkunski pa v avtomobilski, jahtni in nepremičninski luksuz ali pa vse skupaj skockal na borzi. Jasno, da je visoka stopnja korelacije med vlaganjem v tehnologijo in med višino dodane vrednosti in da je mi nimamo tudi iz vzroka, ki ga omenjam. Nismo imeli in še vedno nimamo pravih lastnikov in tako kot iz socialističnega reveža ne moreš čez noč narediti odgovornega kapitalista, tako kot iz propadle socialistične države čez noč ne moreš narediti ekonomije, ki bo po dodani vrednosti konkurirala katerikoli razviti zahodni tržni ekonomiji. Smo pač denar "zabongali" v plače, cegle, beton, pleh in še danes raje nesorazmerno vlagamo v javni sektor kot pa v tehnologijo v gospodarstvu. Zato tudi ni visoke dodane vrednosti in je ne more biti.
brane sporočil: 2.067
[#2521435] 21.05.15 11:43 · odgovor na: bozga (#2521420)
Odgovori   +    5
[bozga]
Še vedno trdim, da bo pravi lastnik vlagal v tehnologijo, tajkunski pa v avtomobilski, jahtni in nepremičninski luksuz ali pa vse skupaj skockal na borzi. Jasno, da je visoka stopnja korelacije med vlaganjem v tehnologijo in med višino dodane vrednosti in da je mi nimamo tudi iz vzroka, ki ga omenjam. Nismo imeli in še vedno nimamo pravih lastnikov in tako kot iz socialističnega reveža ne moreš čez noč narediti odgovornega kapitalista, tako kot iz propadle socialistične države čez noč ne moreš narediti ekonomije, ki bo po dodani vrednosti konkurirala katerikoli razviti zahodni tržni ekonomiji. Smo pač denar "zabongali" v plače, cegle, beton, pleh in še danes raje nesorazmerno vlagamo v javni sektor kot pa v tehnologijo v gospodarstvu. Zato tudi ni visoke dodane vrednosti in je ne more biti.
Pravi lastnik je ena blesava slovenistanska skovanka.
Lastnik vlaga in sprejema tveganje, da je nagrajen z donosom.
Kaj bo naredil z donosom iz podjetja vse druge povsem en drek briga.
Ali ga bo zapravil za jahte, nogometne klube, manjši za počitnice ali dodatek k pokojnini. Skratka to moraliiranje o pravih lastnikih ni "kapitalistično".
Če ima podjetje dober potencial, lahko lastniki zadržujejo dobičke ali pa sami in v partnerstvu z drugimi dokapitalizirajo podjetje.

Ampak to pomeni, da si kupil še eno kravo. Kravo pa imaš zato, da kmetu daje mleko!
V Sloveniji pa imamo vsakodnevno na tapeti, da je pravi tisti, ki le kupuje nove krave. Ne ni res, KRAVA MORA DATI MLEKO.
Lastniki niso slabi, če želijo del denarnega toka iz podjetja.
anon-79735 sporočil: 16.531
[#2521436] 21.05.15 11:48 · odgovor na: brane (#2521435)
Odgovori   +    0
[brane]
> [bozga]
> Še vedno trdim, da bo pravi lastnik vlagal v tehnologijo, tajkunski pa v avtomobilski, jahtni in nepremičninski luksuz ali pa vse skupaj skockal na borzi. Jasno, da je visoka stopnja korelacije med vlaganjem v tehnologijo in med višino dodane vrednosti in da je mi nimamo tudi iz vzroka, ki ga omenjam. Nismo imeli in še vedno nimamo pravih lastnikov in tako kot iz socialističnega reveža ne moreš čez noč narediti odgovornega kapitalista, tako kot iz propadle socialistične države čez noč ne moreš narediti ekonomije, ki bo po dodani vrednosti konkurirala katerikoli razviti zahodni tržni ekonomiji. Smo pač denar "zabongali" v plače, cegle, beton, pleh in še danes raje nesorazmerno vlagamo v javni sektor kot pa v tehnologijo v gospodarstvu. Zato tudi ni visoke dodane vrednosti in je ne more biti.
Pravi lastnik je ena blesava slovenistanska skovanka.
Se strinjam, pravi lastnik podjetja država je samo eden.
Lastnik vlaga in sprejema tveganje, da je nagrajen z donosom.
Kaj bo naredil z donosom iz podjetja vse druge povsem en drek briga.
Ali ga bo zapravil za jahte, nogometne klube, manjši za počitnice ali dodatek k pokojnini. Skratka to moraliiranje o pravih lastnikih ni "kapitalistično".
Če ima podjetje dober potencial, lahko lastniki zadržujejo dobičke ali pa sami in v partnerstvu z drugimi dokapitalizirajo podjetje.

Ampak to pomeni, da si kupil še eno kravo. Kravo pa imaš zato, da kmetu daje mleko!
V Sloveniji pa imamo vsakodnevno na tapeti, da je pravi tisti, ki le kupuje nove krave. Ne ni res, KRAVA MORA DATI MLEKO.
Lastniki niso slabi, če želijo del denarnega toka iz podjetja.
FIN-311684 sporočil: 18.783
[#2521446] 21.05.15 12:11 · odgovor na: brane (#2521414)
Odgovori   +    8
Zadnja sprememba: FIN-311684 21.05.2015 12:17
[brane]
> [bozga]
> Če ni pravega lastnika, sploh pa če je večinski lastnik država, je to garancija, da bo dodana vrednost vsaj pol manjša recimo od nemške, ki ima drugačno strukturo lastništva podjetij in predvsem prave lastnike, ki do tovarn niso prišli s tajkunskimi prevzemi ampak s trdim delom. Tu je po mojem srž problema in da še dolgo ne bomo imeli nemške dodane vrednosti.


To niti slučajno ni srž dodane vrednosti. Srž je v porabi kapitala in moči blagovne znamke.
O tem smo razpravljali pred nekaj dnevi in takrat sem dal naslednji primer:

..., ampak da bodo bralci dobili še en aspekt tega pojma, ki ga politiki in FDVjevci tako zlorabljajo.
Malo za šalo, malo zares, zaposleni v javnem sektorju, tudi na FDV, poznajo dodano vrednost le kot davek na dodano vrednost. Akrapovič je bil pripravljen vlagati v proizvodnjo na Barju in zaradi cijazenja države »na nizkih vrtljajih« se na Barju ne ustvarja dodana vrednost. Dobro organizirana in učinkovita država bi dodani vrednosti ustvarjeni v gospodarstvu, morala priložiti svoj del pa ga zaradi cijazenja ne doda in zaradi tega počasnega speljevanja naša dodana vrednost na zaposlenega zaostaja za avstrijsko za osupljivih 50.000 EUR. Res je, za povečanje dodane vrednosti potrebujemo tudi boljše izdelke, ki imajo višjo ceno ali nižje stroške. Kako znižati korupcijske bonuse, pretirano birokracijo in pretirane plače za malo dela v javnem sektorju? Ob robu sedanjih »pogajanj« s sindikati javnega sektorja vidimo, da sindikati birokracije ne dovolijo klestiti, tudi plač nočejo znižati in pravzaprav državni organi korupcije ne želijo odpraviti, kajti prejemanje korupcijskega bonusa sodi med stečene pravice državnih uslužbencev in je priboljšek k plači, podobno kot je napitnina poboljšek k natakarjevi plači. Problem je v slovenski državi, ki ne dodaja svoj del dodane vrednosti in ne funkcionira najbolje. V javni upravi je preveč zaposlenih , ki motijo drug drugega pri delu, javne finance so katastrofalne, študenti predolgo študirajo, vsaka občina sprejema urbanistični plan, dve varuški ahtata enega otroka, birokracija ima predolge roke, Štrukelj bi 9 učencev v razredu, sodišča počasi delajo, v parlamentu se sprejema nejasna zakonodaja, vlada nima realnega proračuna in še in še. Zakaj že enkrat ne sprejmemo ocen dveh predsednikov vlad, Pahorja in Janše, da je v javnem sektorju od 30% do 50% odvečnih delavcev, ki na delu nič koristnega ne počnejo in ne ustvarjajo dodane vrednosti.
bc123a sporočil: 46.871
[#2521476] 21.05.15 13:46 · odgovor na: FIN-311684 (#2521446)
Odgovori   +    4
[FIN-311684]
Malo za šalo, malo zares, zaposleni v javnem sektorju, tudi na FDV, poznajo dodano vrednost le kot davek na dodano vrednost. Akrapovič je bil pripravljen vlagati v proizvodnjo na Barju in zaradi cijazenja države »na nizkih vrtljajih« se na Barju ne ustvarja dodana vrednost.
Sploh ni krivo cijazenje drzave, ampak to, da si nekateri aktivno prizadevajo in pritiskajo na drzavo, da bi tam na barju, ki je zaradi lege idealno za industrijsko zaledje ljubljane, imeli neke vrste narodni park za volkove in lisice in kajjazvemse.

Birokrati niso vedno zajebani ali pocasni brez razlogov, tudi ta drzava se bo morala odlociti ali hoce usmrajene mlake ali pa proizvodne hale, se prej se bodo pa morali odlociti to njeni drzavljani in volilci, ki so jo do sedaj odnesli prav lepo tako, da so po eni strani podpirali vse vrste zblojencev (agresivni okoljevarstveniki recimo) po drugi strani pa kricali na drzavo, da hocejo vec delovnih mest...
rub15 sporočil: 1.259
[#2521479] 21.05.15 14:29 · odgovor na: bc123a (#2521476)
Odgovori   +    2
[bc123a]
> [FIN-311684]
> Malo za šalo, malo zares, zaposleni v javnem sektorju, tudi na FDV, poznajo dodano vrednost le kot davek na dodano vrednost. Akrapovič je bil pripravljen vlagati v proizvodnjo na Barju in zaradi cijazenja države »na nizkih vrtljajih« se na Barju ne ustvarja dodana vrednost.

Sploh ni krivo cijazenje drzave, ampak to, da si nekateri aktivno prizadevajo in pritiskajo na drzavo, da bi tam na barju, ki je zaradi lege idealno za industrijsko zaledje ljubljane, imeli neke vrste narodni park za volkove in lisice in kajjazvemse.
"Prizadevanje in pritiskanje" na državo ni več potrebno. Od leta 2008 je Ljubljansko barje zaščiteno z uredbo Vlade RS kot krajinski park. Če kdo želi delati na Barju industrijsko cono se mora obrniti na Vlado.
Birokrati niso vedno zajebani ali pocasni brez razlogov, tudi ta drzava se bo morala odlociti ali hoce usmrajene mlake ali pa proizvodne hale,
"Država" se je že odločila. Glej zgoraj.
se prej se bodo pa morali odlociti to njeni drzavljani in volilci, ki so jo do sedaj odnesli prav lepo tako, da so po eni strani podpirali vse vrste zblojencev (agresivni okoljevarstveniki recimo) po drugi strani pa kricali na drzavo, da hocejo vec delovnih mest...
Se ti ne zdi, da je s stališča države vseeno kje bodo industrijske cone, namreč, ni najbolj verjetno, da bi ravno na Barju bilo več delovnih mest kot pa če bi bile industrijske cone drugje (po Sloveniji).
FIN-311684 sporočil: 18.783
[#2521496] 21.05.15 15:18 · odgovor na: bc123a (#2521476)
Odgovori   +    1
[bc123a]
> [FIN-311684]
> Malo za šalo, malo zares, zaposleni v javnem sektorju, tudi na FDV, poznajo dodano vrednost le kot davek na dodano vrednost. Akrapovič je bil pripravljen vlagati v proizvodnjo na Barju in zaradi cijazenja države »na nizkih vrtljajih« se na Barju ne ustvarja dodana vrednost.

Sploh ni krivo cijazenje drzave, ampak to, da si nekateri aktivno prizadevajo in pritiskajo na drzavo, da bi tam na barju, ki je zaradi lege idealno za industrijsko zaledje ljubljane, imeli neke vrste narodni park za volkove in lisice in kajjazvemse.

Birokrati niso vedno zajebani ali pocasni brez razlogov, tudi ta drzava se bo morala odlociti ali hoce usmrajene mlake ali pa proizvodne hale, se prej se bodo pa morali odlociti to njeni drzavljani in volilci, ki so jo do sedaj odnesli prav lepo tako, da so po eni strani podpirali vse vrste zblojencev (agresivni okoljevarstveniki recimo) po drugi strani pa kricali na drzavo, da hocejo vec delovnih mest...
Menda se prostorskega načrta za Barje ne da spremeniti..., nadaljujmo s Štoparskim vodnikom po galaksiji. Vse se je začelo s hišo. Arthur Dent, tipičen Anglež, se zjutraj zbudi in ugotovi, da mu hočejo porušiti hišo, da bi naredili prostor za obvoznico. Med tem ko poskuša to preprečiti ga prijatelj Ford Prefect povabi v bližnjo gostilno, kjer mu razkrije, da bo Zemlja v desetih minutah uničena zaradi gradnje hiperprostorske obvoznice. Hiša Arturja Denta je uničena zaradi tega, ker se ni pritožil na prostorski načrt, ki je bil 1 leto objavljen na krajevnem uradu v sosednjem mestu, Zemlja bo prav tako uničena, ker se nihče iz Zemlje ni pritožil na vesoljski urbanistični plan, ki je 1000 vesoljskih let visel na krajevnem uradu v središču galaksije Beltegez, od Zemlje oddaljene le 642,5 svetlobnih let. In zakaj se zdaj Zemljani jezite, saj ste to sami želeli, so ugotovili Vogonci in razstrelili Zemljo.
rub15 sporočil: 1.259
[#2521500] 21.05.15 15:34 · odgovor na: FIN-311684 (#2521496)
Odgovori   +    4
[FIN-311684]
Menda se prostorskega načrta za Barje ne da spremeniti...,
Meni je smešno, da se po sedmih letih od sprejema uredbe pojavljajo zvezdni utrinki o industrijski coni na Barju. Ko se je sprejemala uredba nisem nikjer zasledil kakšnih demonstracij v njeno podporo.

Okoljevarstveniki delajo svoj posel, pišejo peticije, demonstrirajo, lobirajo,...Zagovorniki industrije pa niso sposobni napisati enega transparenta in demonstrirati za to, da bi v njihovem naselju zrasla ena konkretna lafarge cementarna.
nadaljujmo s Štoparskim vodnikom po galaksiji. Vse se je začelo s hišo. Arthur Dent, tipičen Anglež, se zjutraj zbudi in ugotovi, da mu hočejo porušiti hišo, da bi naredili prostor za obvoznico. Med tem ko poskuša to preprečiti ga prijatelj Ford Prefect povabi v bližnjo gostilno, kjer mu razkrije, da bo Zemlja v desetih minutah uničena zaradi gradnje hiperprostorske obvoznice. Hiša Arturja Denta je uničena zaradi tega, ker se ni pritožil na prostorski načrt, ki je bil 1 leto objavljen na krajevnem uradu v sosednjem mestu, Zemlja bo prav tako uničena, ker se nihče iz Zemlje ni pritožil na vesoljski urbanistični plan, ki je 1000 vesoljskih let visel na krajevnem uradu v središču galaksije Beltegez, od Zemlje oddaljene le 642,5 svetlobnih let. In zakaj se zdaj Zemljani jezite, saj ste to sami želeli, so ugotovili Vogonci in razstrelili Zemljo.
Hehehehe,... ta je dobra, ja. Super knjiga.
bc123a sporočil: 46.871
[#2521615] 22.05.15 09:23 · odgovor na: rub15 (#2521479)
Odgovori   +    0
[rub15]
Se ti ne zdi, da je s stališča države vseeno kje bodo industrijske cone, namreč, ni najbolj verjetno, da bi ravno na Barju bilo več delovnih mest kot pa če bi bile industrijske cone drugje (po Sloveniji).
Nikakor ne drzi ze zaradi logistike in delovne sile. Nisna podjetja lahko super uspevajo tudi v vukojebinah, ampak drugace pa se nov biznis dela v blizini velikih mest.
rub15 sporočil: 1.259
[#2521625] 22.05.15 09:54 · odgovor na: bc123a (#2521615)
Odgovori   +    0
[bc123a]
> [rub15]
> Se ti ne zdi, da je s stališča države vseeno kje bodo industrijske cone, namreč, ni najbolj verjetno, da bi ravno na Barju bilo več delovnih mest kot pa če bi bile industrijske cone drugje (po Sloveniji).

Nikakor ne drzi ze zaradi logistike in delovne sile. Nisna podjetja lahko super uspevajo tudi v vukojebinah, ampak drugace pa se nov biznis dela v blizini velikih mest.
OK. Vzeto na znanje.

Pravzaprav ne vem kako bi se opredelil do Barja. Sedanje stanje mi je kul in bi mi bilo žal, da bi s pozidavo izumrle redke živali, kot so dvoglava veverica, mesojedi deževnik in beloglavi škorec. Po drugi strani pa kljub napisanemu ne bi preveč travmiral, če bi ga pozidali.

Zanimivo bo opazovati kaj se (bo) dogaja(lo) z lavriško obvoznico. Baje da tam živi eden silno redek in zato pomemben metulj.

Strani: 1