Strani: 1 2 3

anon-16011 sporočil: 1.500
[#2500025] 15.02.15 09:26
Odgovori   +    11
Prav bi bilo da Badger&all bank's rodents tudi odgovarjajo za svojo vehementno zlorabo zaupanega položaja!
alek14 sporočil: 10.619
[#2500026] 15.02.15 10:02
Odgovori   +    9
Zadnja sprememba: alek14 15.02.2015 10:06
Nekaj si moramo razjasniti. Namreč vrstni red tveganj. Ko je neko podjetje podkapitalizirano (banke praviloma ne poznajo formalnega stečaja, vendar gre za isto zadevo), se radira najprej delničarje, nato podrejence, nato pa moramo v žep še davkoplačevalci (vmes bi morali biti še depoziti nad 100k in morda še kdo, ki je tudi indirektno lastnik banke).

[Tu želim pustiti ob strani smiselnost dokapitalizacije - pa da bodo potem banke kreditirale gospodarstvo, ki nima kam investirati...]

Želim se osredotočiti na vprašanje kdaj lahko podrejenci pričakujejo denar nazaj. Zelo enostavno. Vrstni red popračil je določen v mojem prvem odstavku, le da gre v obratni smeri. Ko dobimo davkoplačevalci svoj vložek nazaj (lahko v obliki delnic bank), potem pridejo na vrsto podrjejenci in tako dalje. Saj je to razumljivo in logično, tako, da mi ne bo treba risati še skice ali kaj podobnega? :)
153 sporočil: 7.548
[#2500027] 15.02.15 10:10
Odgovori   +    1
Jazbin v deželi je preveč,
že same sebi so odveč.

Sodražan
QRK sporočil: 2.497
[#2500028] 15.02.15 10:32
Odgovori   +    35
Enkrat sem že naivno mislil, da je UDBA zapustila banke in sem kupil delnice NKBM.
Banko je nadzirala z vsem svojim premoženjem Alenčica, mislim, da jo vsi poznate.

Pri prvi sanaciji, sem veliko izgubil pri LB, kjer je bil predsednik UO Rigelnik. Od SKB smo dobili delnice od UDBOVSKE LB pa nič.

Druga dokapitalizacija me bo stala delnice NKBM in moje otroke odločitev slovenske trojke (Bratušek, Čufar, Jazbec). Seveda tu ni brez greha, je pa brez odgovornosti tov. Kranjec.

Pozivu NLB za nakup podrejenih obveznic sem se k sreči izognil. ( kad te peti put, vodi na pravi put).

Podrejenci znajo nekaj dobiti nazaj, jaz sem pa svoje delnice NKBM odpisal v dobro Ga. Alenke Bratušek. Živela UDBOMAFIJA!
maiale sporočil: 3.436
[#2500029] 15.02.15 10:33
Odgovori   +    3
Zanimivo, da se je ta "dachsleaks" pojavil ravno sedaj, ko se prodaja NKBM. Očitno se nekomu ne dopade sklad Apollo! Zato bi bilo bolj verodostojno afero poimenovati "udbaleaks"...
FIN-311684 sporočil: 19.615
[#2500031] 15.02.15 10:49
Odgovori   +    19
Kdo bi leta 1990 mislil, da bo nas politika pripeljala v finančno suženjstvo? Vladajo nam politiki, ki so na patološki način zadolžili svoje otroke in otroke svojih otrok in naredili zločin nad zločinom o katerem nihče ne govori. Danes smo dolžni 30 milijard in ko Bruselj v ta dolg upravičeno prišteje dolg SID banke in prej ali potlej dolg DARS, bomo dolžni 35 milijard, Mramor bo zagotovo dodal 1,5 milijard, nekaj bomo še predfinancirali (kakšna odurna beseda!) in dolg bo še višji in z njim tudi mi še večji sužnji. Avstrijsko – hrvaški filozof Buden bi dejal, da smo si suženjske pogoje ustvarili sami.
tasilo sporočil: 9.746
[#2500032] 15.02.15 10:51
Odgovori   +    13
(X) zaradi izbrisa podrejenih obveznic NLB-ja

(>) zaradi izbrisa podrejenih obveznic NLB

Še enkrat in spet in spet: kratice se v takih primerih ne pregibajo oziroma (v strokovni "latovščini") se sklanjajo po 3. ženski sklanjatvi, ki ima v vseh sklonih končnico -0 (nič).

Več o zapisovanju in izgovarjavi kratic si preberite v kakšni slovenski slovnici ali Pravilih, ki so sestvni del Slovenskega pravopisa. Če ste za kaj takega "prekomod", lahko vprašate tudi hišne lektorice, saj jih navsezadnje za to plačujete.


LP, Hanibal Lector

PS
Po vaši pisunaki "logiki" bi morali torej pregibati tudi kratico v stavku "pobude za oceno ustavnosti novele ZBan-1L-ja", a kaže, da za vas vsaj to zveni dovolj trapasto in nesmiselno, da tega kljub vsej pisunski "logiki" niste storili.

In še enkrat vprašam: ali boste naslednjič v duhu svoje novinarske jezikovne logike in "subtilnosti" pisali o ZDA-ju, ZDA-ji ali ZDA-jah?
283 sporočil: 620
[#2500033] 15.02.15 10:53 · odgovor na: alek14 (#2500026)
Odgovori   +    10
[alek14]
Citiram: "Nekaj si moramo razjasniti. Namreč vrstni red tveganj. Ko je neko podjetje podkapitalizirano (banke praviloma ne poznajo formalnega stečaja, vendar gre za isto zadevo), se radira najprej delničarje, nato podrejence itd....."
To je res, vendar je pri tem treba tudi povedati kdaj in na podlagi katerih računovodskih podatkov se podkapitaliziranost v podjetjih ugotovi. Na podlagi Mednarodnih računovodskih standardov in ne na podlagi nekih posebej dogovorjenih kriterijev in testov, kar je bil primer v bankah.
brane sporočil: 2.069
[#2500034] 15.02.15 11:03 · odgovor na: alek14 (#2500026)
Odgovori   +    26
[alek14]
Nekaj si moramo razjasniti. Namreč vrstni red tveganj. Ko je neko podjetje podkapitalizirano (banke praviloma ne poznajo formalnega stečaja, vendar gre za isto zadevo), se radira najprej delničarje, nato podrejence, nato pa moramo v žep še davkoplačevalci (vmes bi morali biti še depoziti nad 100k in morda še kdo, ki je tudi indirektno lastnik banke).
Popolnoma si zgrešil poanto dogajanja, ker si izjemno inteligenten človek poglej še z druge strani.

1. Dokapitalizacija bank se zgodi na podlagi zahteve in ocene BS, zato je pomemben postopek, kako je ta ocena izračunana in verodostojnost te ocene. Postopek mora pokazati, kateremu cilju sledi ocena. Kriterijska funkcija in uteži, ki jih postaviš v simulaciji so lahko zelo različni. Očitno je, da je BS v optimizacijah oziroma simulacijah izvajala kriterij državne pomoči. Skratka iskala je tak negativen kapital, ki omogoča državno pomoč. S tem, ko je optimizirala ta kriterij, se ni obnašala kor regulator sistema, ampak kot izvajalec neke druge funkcije. Posledice tega njenega dejanja so udarile na različnih mestih. Podrejenci so samo vrh ledene gore.
Da je nekaj narobe je kazalo že razmerej med oceno od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. V stroki lahko prebereš, da če se ti dve oceni močno ralikujeta je treba iskati konvergenco ocen. Ti dve oceni sta se pri nas ralikovali za soraj polovico. (v Španiji npr. sta se razlikovali za 2%!!!!). To je bil močan znak, da je nekaj v oceni hudo narobe.
Zato so bile dokapitalizacije prevelike in strošek izdan državi nerazumen.
Država se je morala zadolžiti po več kot 4%, da je prekomerno dokapitalizirala banke, te pa so s tem denarjem vrnile ECB kredite, ki so imeli 3 odstotne točke nižjo obrestno mero.
Da so bile ocene napačne lahko vidimo tudi iz sedanjega stanja Gorenjske banke, ki bi jo bilo treba po tistih ocenah dokapitalizirati za 300 mio. €. Banka ves čas normalno posluje in ima brez dokapitalizacij danes kapitalsko ustreznost 16!

Najpomembnejše pri vsemu pa je, da pri NLB ni šlo za državno pomoč!
Banka je bila v lasti države! Državna pomoč je v EU tako strogo omejena, da ne bi prišlo do moralnega hazarda. Toda v primeru NLB, je bila država lastnik, ki bi bil dolžan dokapitalizirati banko, ni šlo za reševanje nekih privatnikov. Prišlo je do sprevrženega položaja, ko je država izvedla moralni hazard in dosegla svojo obogatitev (kot lastnika), na račun podrejencev.

Gre za master vprašanje, država je dokapitalizirala svojo lastno banko, svojo naložbo in uporabila institut državne pomoči, da je "porazdelila bremena".

Skratka s simulacijami se je iskalo tako rešitev pri vrednotenju, da bo kapital dovolj negativen, da bo izpolnjen pogoje za državno pomoč pri dokapitalzaciji lastne banke.

Hkrati se je izkazala, da je tako vrednotenje 4 krat odstopalo od povprečja EMU.

Cilj posvečuje sredstva.
brane sporočil: 2.069
[#2500038] 15.02.15 11:16 · odgovor na: brane (#2500034)
Odgovori   +    20
[brane]
> [alek14]
> Nekaj si moramo razjasniti. Namreč vrstni red tveganj. Ko je neko podjetje podkapitalizirano (banke praviloma ne poznajo formalnega stečaja, vendar gre za isto zadevo), se radira najprej delničarje, nato podrejence, nato pa moramo v žep še davkoplačevalci (vmes bi morali biti še depoziti nad 100k in morda še kdo, ki je tudi indirektno lastnik banke).
>

Popolnoma si zgrešil poanto dogajanja, ker si izjemno inteligenten človek poglej še z druge strani.

1. Dokapitalizacija bank se zgodi na podlagi zahteve in ocene BS, zato je pomemben postopek, kako je ta ocena izračunana in verodostojnost te ocene. Postopek mora pokazati, kateremu cilju sledi ocena. Kriterijska funkcija in uteži, ki jih postaviš v simulaciji so lahko zelo različni. Očitno je, da je BS v optimizacijah oziroma simulacijah izvajala kriterij državne pomoči. Skratka iskala je tak negativen kapital, ki omogoča državno pomoč. S tem, ko je optimizirala ta kriterij, se ni obnašala kor regulator sistema, ampak kot izvajalec neke druge funkcije. Posledice tega njenega dejanja so udarile na različnih mestih. Podrejenci so samo vrh ledene gore.
Da je nekaj narobe je kazalo že razmerej med oceno od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. V stroki lahko prebereš, da če se ti dve oceni močno ralikujeta je treba iskati konvergenco ocen. Ti dve oceni sta se pri nas ralikovali za soraj polovico. (v Španiji npr. sta se razlikovali za 2%!!!!). To je bil močan znak, da je nekaj v oceni hudo narobe.
Zato so bile dokapitalizacije prevelike in strošek izdan državi nerazumen.
Država se je morala zadolžiti po več kot 4%, da je prekomerno dokapitalizirala banke, te pa so s tem denarjem vrnile ECB kredite, ki so imeli 3 odstotne točke nižjo obrestno mero.
Da so bile ocene napačne lahko vidimo tudi iz sedanjega stanja Gorenjske banke, ki bi jo bilo treba po tistih ocenah dokapitalizirati za 300 mio. €. Banka ves čas normalno posluje in ima brez dokapitalizacij danes kapitalsko ustreznost 16!

Najpomembnejše pri vsemu pa je, da pri NLB ni šlo za državno pomoč!
Banka je bila v lasti države! Državna pomoč je v EU tako strogo omejena, da ne bi prišlo do moralnega hazarda. Toda v primeru NLB, je bila država lastnik, ki bi bil dolžan dokapitalizirati banko, ni šlo za reševanje nekih privatnikov. Prišlo je do sprevrženega položaja, ko je država izvedla moralni hazard in dosegla svojo obogatitev (kot lastnika), na račun podrejencev.

Gre za master vprašanje, država je dokapitalizirala svojo lastno banko, svojo naložbo in uporabila institut državne pomoči, da je "porazdelila bremena".

Skratka s simulacijami se je iskalo tako rešitev pri vrednotenju, da bo kapital dovolj negativen, da bo izpolnjen pogoje za državno pomoč pri dokapitalzaciji lastne banke.

Hkrati se je izkazala, da je tako vrednotenje 4 krat odstopalo od povprečja EMU.

Cilj posvečuje sredstva.

Rešitev tega problema je treba izvesti pred privatizacijo, da bo denar vrnjen davkoplačevalcem.
Rešitev zahteva nekaj korakov.
BS mora skupaj z ECB in EBA ponovno preveriti kriterije, ki so veljali v stres testih in jih postaviti vsaj na EMU povprečje ter nato ponovno izračunati kapitalske zahteve.
Dokapitalizirane banke morajo nato zmanjšati kapital do teh maksmialnih kapitalskih zahtev in presežek vrniti lastnikom - proračunu.

Take normlane banke pa potem privatizirajte po mili volji.

Ne moremo pa pristajati, da davkoplačevalci v tej verigi častimo prihvatizatorje teh bank za milijardo ali več €.
TO JE PO UČINKU OZIROMA ŠKODI VSAJ 4 KRAT VEČJA AFERA KOT TEŠ 6.
jure1943 sporočil: 886
[#2500039] 15.02.15 11:18
Odgovori   +    3
'Uradna' verzija najnovejše bančne afere se nagiblje k naslednjim zaključkom:
1.) vse je posledica nekaj korakov (po T.Kotniku sedmih), ki so v sosledici dogodkov bolj in bolj ožile maneverski prostor pogajanj z EU tako ministrstvu za finance, kot tudi BS.
2. Zaradi tega (v podtonu 'zaradi prevelike zaskrbljenosti za državo in morebitni stečaj bank') je bilo narejenih nekaj nepravilnosti oz. opuščenih nekaj preverjanj in pogajanj z EU komisijo.
3.) Ko se bo dim razkadil, in bo odletelo nekaj drugorazrednih bančnih uslužbencev, ki se (v medijih in sami sebe) še vedno nazivaljo 'bankirji', bo s 'podrejenci' sklenjen dogovor o nekakšnem 'poplačilu' in 'izravnavi škode.

Posledice bodo:
a) za nekaj mesecev (leto?) ustavljena prvatizacija in
b) 'podrejenci bodo po nekem 'strogo zaupnem ' ključu, ki bo najbolj varovana bančna skrivnost, poplačani v različnih deležih: nekateri (domnevamo, da se ve, kateri) bodo dobili poplačno vse, ostali (velika večina) pa le nekaj drobtinic.

Ključni odgovor, ki bi sesul to zgradbo, bi moral slediti vprašanju, ki se sedaj pretirano sploh ne izpostavlja: Če je bilo vse skupaj 'skoraj nujna' posledica oz. mešanica postopnih šlamparij in opustitev, zakaj je potem glavni 'akter' ali bolje 'mešetar' (Mavko) dobil v tujini tako dobro službo?? Če bi bile predpostavke pod točkama 1. in 2. resnične, bi moral gospod M. najmanj kar je - izgubiti službo(????) Bil pa je nagrajen! Torej je bila zadeva skrbno planirana in izvedena. REševanje nekaterih podrejencev bo uspelo!
FrRoSt sporočil: 4.160
[#2500041] 15.02.15 11:21 · odgovor na: alek14 (#2500026)
Odgovori   +    2
[alek14]
Nekaj si moramo razjasniti. Namreč vrstni red tveganj. Ko je neko podjetje podkapitalizirano (banke praviloma ne poznajo formalnega stečaja, vendar gre za isto zadevo), se radira najprej delničarje, nato podrejence, nato pa moramo v žep še davkoplačevalci (vmes bi morali biti še depoziti nad 100k in morda še kdo, ki je tudi indirektno lastnik banke).

[Tu želim pustiti ob strani smiselnost dokapitalizacije - pa da bodo potem banke kreditirale gospodarstvo, ki nima kam investirati...]

Želim se osredotočiti na vprašanje kdaj lahko podrejenci pričakujejo denar nazaj. Zelo enostavno. Vrstni red popračil je določen v mojem prvem odstavku, le da gre v obratni smeri. Ko dobimo davkoplačevalci svoj vložek nazaj (lahko v obliki delnic bank), potem pridejo na vrsto podrjejenci in tako dalje. Saj je to razumljivo in logično, tako, da mi ne bo treba risati še skice ali kaj podobnega? :)
Odlično!

Vrstni red tveganj je sedaj jasen. :)

Zdaj me nekoliko daje samo še matematika.

Če smo v NKBM davkoplačevalci, oziroma njihovi voljeni pooblaščenci vložili 870 miljonov, banko pa prodamo za 200 ( z besedo: dvesto ) miljonov, kdo in koliko bo vse zradiran? :))
ap100 sporočil: 108
[#2500042] 15.02.15 11:22
Odgovori   +    7
V temelju je vse delovanje sledilo le enemu cilju; popolnemu obvladovanju lastništva, če ne bi izbrisali podrejencev bi ti ostali v določenem deležu zaradi pretvorbe v kapital enakovredni lastniki banke in potem pa pa zgodbice dokapitalizacij za 100% in prodaj za 20% vrednosti dokapitalizacije nekateri pa polne žepe, težje izvedljive.
vse izgubljeno je samo collateral damage

in če kdo reče da je državna lastnina tudi moja potem mi naj podeli eno dvemilioninko tega lastništva pa bom jaz počel z njim kar bom hotel
SKisovec sporočil: 6
[#2500043] 15.02.15 11:27 · odgovor na: tasilo (#2500032)
Odgovori   +    3
Hvala za opozorilo, sem upoštevala.

Lp, Saša
FrRoSt sporočil: 4.160
[#2500044] 15.02.15 11:27 · odgovor na: 283 (#2500033)
Odgovori   +    0
[283]
> [alek14]
>Citiram: "Nekaj si moramo razjasniti. Namreč vrstni red tveganj. Ko je neko podjetje podkapitalizirano (banke praviloma ne poznajo formalnega stečaja, vendar gre za isto zadevo), se radira najprej delničarje, nato podrejence itd....."
To je res, vendar je pri tem treba tudi povedati kdaj in na podlagi katerih računovodskih podatkov se podkapitaliziranost v podjetjih ugotovi. Na podlagi Mednarodnih računovodskih standardov in ne na podlagi nekih posebej dogovorjenih kriterijev in testov, kar je bil primer v bankah.
Točno tako.

In še: če so bili te famozni stresni testi prirejeni za določen čas in določeno državo z njenimim karakteristikami, dobrimi in slabimi...

.... in glede na nekoliko boljši današnji položaj Slovenije, (pozitivna gospodarska rast). Ali bi bilo še vedno potrebno toliko dokapitalizirati banke, ali drugače povedano; so res te naše banke polne denarja?
FIN-311684 sporočil: 19.615
[#2500045] 15.02.15 11:31 · odgovor na: brane (#2500034)
Odgovori   +    5
Zadnja sprememba: FIN-311684 15.02.2015 11:36
[brane]
> [alek14]
> Nekaj si moramo razjasniti. Namreč vrstni red tveganj.
(brane)
Toda v primeru NLB, je bila država lastnik, ki bi bil dolžan dokapitalizirati banko, ni šlo za reševanje nekih privatnikov. Prišlo je do sprevrženega položaja, ko je država izvedla moralni hazard

Cilj posvečuje sredstva.
Na Factor banki (Probanki) so zagotovo reševali privatnike in je prišlo do sprevrženega položaja. Mislim na Janševo izjavo na požarreportu o Factor banki, ki bi jo na predlog guvernerja Kranjca morali pripojiti NKBM : »Zanimalo me je, zakaj je ta banka pomembna. Gospod Kranjec mi je odgovoril, da so v njej pomembni komitenti. Da je v njej za 350 milijonov evrov pomembnih vlog. Zaradi tega se banke pozneje ni dalo v stečaj, ampak likvidiralo tako, da nihče ni bil prikrajšan, četudi je sedanji guverner (Boštjan Jazbec) nekoč drugače menil...«. Cilj posvečuje sredstva.
tasilo sporočil: 9.746
[#2500046] 15.02.15 11:40
Odgovori   +    10
Zadnja sprememba: tasilo 15.02.2015 11:43
Še ena jezikovna spaka:

(X) Želijo, da se na to temo skliče *(>) izredNA seJA DZ in uvede *(X) preiskovalNO komisiJO DZ, od vlade pa zahteva spremembe zakonodaje V SMERI večje odgovornosti bankirjev. -- *(X) pomeni napačno; *(>) pomeni prav

(>) Želijo, da (oz. NAJ) se na to temo skliče izredNA seJA DZ in (da se) USTANOVI preiskovalNA komisiJA DZ, od vlade pa zahteva spremembe zakonodaje ZA večJO odgovornost bankirjev.


1.) Predmet iz tvornega stavka (sklicali so seJO, ustanovili so komisiJO -- koga ali kaj) pri trpniku s povratnim zaimkom "se" postane osebek (skliče se seJA, ustanovi se komisiJA). -- V citiranem novinarskem zapisu ob istem pasivnem glagolu enkrat piše pravilen sklon in enkrat napačen.

Ta napaka je že vsaj 50 let znana pod imenom "Urša Plut". Nekoč bom o tem napisal kaj več. -- Celo "veliki jezikoslovec" Marko Crnkovič v svojem pisanju www.delo.si/mnenja/b...-9-10.html napako zagovarja in opravičuje na žive in mrtve, zraven se hvali, kako da so ga lektorji jemali v roke ... a revež še vedno ve, kako je prav. Trdi, da je narobe prav. (Ta nagravžni pojav je tudi sicer zelo moden v sodobni slovenski družbi.)

2.) spremembe zakonodaje V SMERI večje odgovornosti ---> spremembe zakonodaje ZA večjO odgovornost. Moramo razložiti?


LP, Hanibal Lector
FrRoSt sporočil: 4.160
[#2500048] 15.02.15 11:44 · odgovor na: QRK (#2500028)
Odgovori   +    1
[QRK]
Enkrat sem že naivno mislil, da je UDBA zapustila banke in sem kupil delnice NKBM.
Banko je nadzirala z vsem svojim premoženjem Alenčica, mislim, da jo vsi poznate.

Pri prvi sanaciji, sem veliko izgubil pri LB, kjer je bil predsednik UO Rigelnik. Od SKB smo dobili delnice od UDBOVSKE LB pa nič.

Druga dokapitalizacija me bo stala delnice NKBM in moje otroke odločitev slovenske trojke (Bratušek, Čufar, Jazbec). Seveda tu ni brez greha, je pa brez odgovornosti tov. Kranjec.

Pozivu NLB za nakup podrejenih obveznic sem se k sreči izognil. ( kad te peti put, vodi na pravi put).

Podrejenci znajo nekaj dobiti nazaj, jaz sem pa svoje delnice NKBM odpisal v dobro Ga. Alenke Bratušek. Živela UDBOMAFIJA!
Očitno imaš; meni sicer neznan in nerazumljiv fetiš na banke in njihove vrednostne papirje. :))

Obstajajo tudi drugi vrednostni papirji, delnice ipd, ki z bankami nimajo kakšne posebne zveze. :)) npr. Coca-Cola, McDonalds, Alibaba,.... :))

Udba ni mrtva. Povsem očitno je, da nikoli ne bo. :)) Na pogreb bodo poslali svojega agenta, ki bo na koncu v mapo dosjeja vstavil poročilo, da je bil klient položen v zemljo in zasut.

Ne razumem pa, zakaj posluješ z udbo, če nisi v njihovi organizaciji in nimaš plačane članarine? :))
bigl sporočil: 13.700
[#2500050] 15.02.15 11:47
Odgovori   +    7
Sem poslušal razpravo odbora. Moj rezime je, da v bankah, BS, fin.ministrstvu in vladi ljudje ne razmišljajo zdravo razumsko. Seveda so osnova zakon in pravo, samo si ga naj ne razlagajo in ravnajo po svoje.

Da ni bilo motiva, se s spoštovanim TadejemK ne strinjam Zakaj? Vsako ravnanje je posledica motiva. Ravnanje v umetnih sistemih kot je bančni ne more bit drugačo kot motivirano. Nepremišljenosti (ne da bi upoštevali posledice) ne sme biti.

Svinjariji se je očitno v BC uprl spoštovani D.D. direktor te banke, saj se kot dober strokovnjak in pošten človek gotovo ni strinjal s takšnim ravnanjem. Žal ga ni več, da bi lahko o tem v tej debati spregovoril.
Vsa čast Arharju. Absolutno pa TadejuK za prezentacijo problema. Lep dan.
FrRoSt sporočil: 4.160
[#2500051] 15.02.15 11:52 · odgovor na: tasilo (#2500046)
Odgovori   +    0
Kaj je to trpnik?

Se mi zdi, da mi je tole ušlo iz glave, če naj bi kdaj sploh imel.:)
tasilo sporočil: 9.746
[#2500055] 15.02.15 12:19 · odgovor na: FrRoSt (#2500051)
Odgovori   +    7
[FrRoSt]
Kaj je to trpnik?
Po slovensko trpnik, trpni način, je s tujko pasiv, pasivni način. Njegova najpomemnejša značilnost je, da opusti, zataji, se izogne ... vršilcu dejanja. Prav zaradi te "čudovite" lastnosti je tako prekleto priljubljen med politiki, piarovci, novinarji in podobno svojatjo, ki ve povedati vse, le tega ne, KDO je kaj storil ali bi moral storiti (npr. pasiv/trpnik glagola "morati" je "treba bi bilo"). Trpnik oz. pasiv je "fantastično" orodje za sprenevedanje, izmotavanje, prodajanje megle, izmikanje odgovornosti ...

Slovenščina trpnik ali pasiv zelo slabo in zelo težko prenaša (izjema je recimo tehnično ali naravoslovno področje, kjer vršilec dejanja ni tako pomemben).

Nasprotje od trpnika, pasiva, je po slovensko tvornik, tvorni način (s tujko áktiv, aktivni način).
bigl sporočil: 13.700
[#2500056] 15.02.15 12:30 · odgovor na: (#2500053)
Odgovori   +    0
[gsavli]
> [bigl]
> Da ni bilo motiva, se s spoštovanim TadejemK ne strinjam Zakaj? Vsako ravnanje je posledica motiva.

off topic - najgrozovitejse zlocine se lahko stori brez motiva. kar je zelo creepy in spoznanje, ki ga povprecno empaticen clovek tezko sprejme.

(striktno off topic in ba splosno in nima veze z dogajanjem v bankah).

Če gre za ravnanja zaradi bolezeni, povprečen človek težko razume njihovo ravnanje, to pa ja. Ampak v bankah in v vladi menda niso tozadevno bolani. Sicer bi bili na bolniški in pod zdravniško oskrbo. Na primer. Lep dan.
FrRoSt sporočil: 4.160
[#2500059] 15.02.15 12:50 · odgovor na: tasilo (#2500055)
Odgovori   +    1
[tasilo]
> [FrRoSt]
> Kaj je to trpnik?
Po slovensko trpnik, trpni način, je s tujko pasiv, pasivni način. Njegova najpomemnejša značilnost je, da opusti, zataji, se izogne ... vršilcu dejanja. Prav zaradi te "čudovite" lastnosti je tako prekleto priljubljen med politiki, piarovci, novinarji in podobno svojatjo, ki ve povedati vse, le tega ne, KDO je kaj storil ali bi moral storiti (npr. pasiv/trpnik glagola "morati" je "treba bi bilo"). Trpnik oz. pasiv je "fantastično" orodje za sprenevedanje, izmotavanje, prodajanje megle, izmikanje odgovornosti ...

Slovenščina trpnik ali pasiv zelo slabo in zelo težko prenaša (izjema je recimo tehnično ali naravoslovno področje, kjer vršilec dejanja ni tako pomemben).

Nasprotje od trpnika, pasiva, je po slovensko tvornik, tvorni način (s tujko áktiv, aktivni način).
Aha!

Sicer je že dolgo, odkar sem jaz hodiv v tole večerno osnovno šolo, vendar je takrat učiteljica angleščine razložila, da tale pasiv/trpnik v slovenščini ne obstaja, naj ga ne bi poznali, . . . . bil naj bi bolj izjema. :))

l.p.
zoran13 sporočil: 2.151
[#2500060] 15.02.15 12:56
Odgovori   +    15
Zadnja sprememba: zoran13 15.02.2015 12:57
IZJAVE iz leta 2007 ob IPO delnic NKBM:

* Matjaž Kovačič, takratni predsednik uprave NKBM:
" Več kot 10 let po končani sanaciji je zgodovinski trenutek. Zaupam v banko in prepričan sem, da bo naložba izpolnila vsa pričakovanja vlagateljev."

* Matej Lahovnik, kupec delnic NKBM:
" V delnice NKBM sem vložil denar, ker ocenjujem, da gre za dolgoročno zanimivo finančno naložbo."

* Milan M.Cvikl, ki je trdil, da so delnice prepoceni:
" Res je, da je 110 tisoč državljanov dobilo Miklavževo darilo, vendar bodo to v končni fazi plačali tisti, ki tega niso dobili."

* Romana Pajenk, nekdanja predsednica uprave Probanke:
" Kredite za nakup delnic NKBM smo odobravali pod komercialnimi pogoji."

2015

Hvala ker ste mi odvzeli vse delnice NKBM.
Mali delničar
alek14 sporočil: 10.619
[#2500067] 15.02.15 13:28 · odgovor na: FrRoSt (#2500041)
Odgovori   +    9
Zadnja sprememba: alek14 15.02.2015 13:46
[FrRoSt]
Odlično!

Vrstni red tveganj je sedaj jasen. :)

Zdaj me nekoliko daje samo še matematika.

Če smo v NKBM davkoplačevalci, oziroma njihovi voljeni pooblaščenci vložili 870 miljonov, banko pa prodamo za 200 ( z besedo: dvesto ) miljonov, kdo in koliko bo vse zradiran? :))
Dobro si razumel tudi vse kar sem zapisal med vrstice. :)

Vsi smo bili nategnjeni in sami smo se nategnili. Volili smo nacionalni interes, potem smo kreditirali cegle, in še izšolali prestrašeno vodstvo države in centrale banke, ki je bilo skladno s SLO tradicijo bolj papeško od papeža in nas ocurilo z izdelavo vrednotenj po najneugodnejšem scenariju. Vpiti čez Jazbeca na osnovi informacij, ki jih imamo sedaj (in ne upoštevaje tistih, takrat, ko je bila skoraj panika), je abotno do skrajnosti. Jazbec je po mojem opravil prvovrstno nalogo Banke Slovenije, katere naloga je zaščititi stabilnost finančnega sistema. Pri tem ima na voljo naslednja orodja:

1. LAGANJE. Laganje je prvo orodje, ki ga uporabi vska centralna banka. G. Jazbecu (iz prespevkov tipično SLO samoocenjenih vrhunskih stručkotov za centralno bančništvo) lahko čestitam za izvrstno uporabo tega instituta (tu ni bilo sarkazma, da ne bo pomote);
2. Odvzemanje in dajanje licenc;
3. Zahteve po odpravi podkapitaliziranosti po kiterijih, ki niso določeni s strani novinarjev ali nosilcev podrejenih obveznic niti po kriterijih določljivih s pom. natančnejših informacij 1 leto po dogodku.
alek14 sporočil: 10.619
[#2500069] 15.02.15 13:37 · odgovor na: brane (#2500034)
Odgovori   +    14
Zadnja sprememba: alek14 15.02.2015 13:38
[brane]
Morda sem malce zgrešil (malo sem namenoma provociral), a naše dokapitalizacije so se dogajale pod naslednjimi pogoji:

1. Splošna panika oblasti (tradicionalna nesposobnost)
2. Skoraj panika komitentov (opaziti je bilo prve dvige gotovine)
3. Neizkušen zelenec na čelu SLO centralne banke, ki je v teh okoliščinah tudi moral biti temeljito prestrašen.

Ko si prestrašen imajo vse odločitve vgrajen večji faktor varnosti kot bi bil potreben. Tako smo prišli do večje podcenitve premoženja bank in večje dokapitalizacije, saj se je oblast (to pot ne gre za BS) bala, da bo potem morda potrebna še ena dokapitalizacija, kar bi seveda lahko vrglo iz oblasti kogarkoli. Iz samozaščitnih razlogov je od nas izvoljena oblast banke dokapitalizirala tako globoko, da se je ona počutila varno.

Nekompetentnost in strah gresta namreč z roko v roki.
Skratka, da sklenem analizo: za rabo neobjektivnih kriterijev pri dokapitalizaciji je kriv Štrukelj. :)

Pa si mislite še kaj bolj pogobljenega, kar se skriva za mojimi besedami.
tasilo sporočil: 9.746
[#2500070] 15.02.15 13:38 · odgovor na: FrRoSt (#2500059)
Odgovori   +    5
[FrRoSt]
Sicer je že dolgo, odkar sem jaz hodiv v tole večerno osnovno šolo, vendar je takrat učiteljica angleščine razložila, da tale pasiv/trpnik v slovenščini ne obstaja, naj ga ne bi poznali, . . . . bil naj bi bolj izjema. :))
Prvič slišim ... Da bi trpnik v slovenščini ne obstajal?! Da naj ga ne bi poznali?! To je bila pa zelo čudna učiteljica ...

A učiteljica je vendarle imela prav rekoč, da naj bi bil trpnik bolj izjema. Zakaj, sem opisal v prejšnjem komentarju. Napisati bi se dalo še marsikaj, a bi preseglo okvir in namen tega foruma.

LP, Hanibal
QRK sporočil: 2.497
[#2500071] 15.02.15 13:49 · odgovor na: FrRoSt (#2500048)
Odgovori   +    6
Nimam ravno fetiš na banke. Imam transakcijski račun, kot vsak državljan. Pri prvi sanaciji sem izgubil kot vodja DO.

Da obstajajo tudi drugi delniški papirji, sem probal v SAVI, UNIONU, LAŠKO, in FRUCTAL. Usoda je znana.

Strinjam se, da UDBA ni mrtva. Začasno so umaknili 133 člen KZ.

Povezavo z Udbo sem imel samo preko dosjeja, kjer sem bil strokovno spremljan.
Aleister sporočil: 18.814
[#2500074] 15.02.15 13:52
Odgovori   +    12
Saj pravim, da je potrebno vse banke in podjetja v državni lasti prodati, da se ne bo dogajalo, da smo državljani podrejeni državi, ki sega vse od Telekoma, RTVja, državnih gledališč in ostalih zafrustriranih coprnij, preko cestarjev, železnic, državnih podjetij na katerih se lahko pasejo sami pavčki in podobni, na primer dvakrat gašperji, od Elesa do bank, s katerimi kvartopirijo in žonglirajo sumljivi finančniki in njihova varuška Centralna banka.

Pa, da se ne bo dogajalo, da bodo bančni lopovi podržavljali privatne banke in podjetja, kot se je to zgodilo s Probanko, Factor banko, Muro, Elanom, itd..., ko imajo le ta izgube (to je takrat, ko lastniki ven poberejo ves denar in se preselijo v davčne oaze. Kot npr. oni Darko, ki je ušel z denarjem slovenskih podjetij v Švico in si tam kupil vilo, ki je ni nikoli zaslužil. Taki se skrijejo v privatne vile in jahte, kupljene za kriminalni denar in se pretvarajo, da so uspešni podjetniki.

Koliko časa bomo davkoplačevalci pokrivali te kriminalne igrice?
tasilo sporočil: 9.746
[#2500077] 15.02.15 14:06 · odgovor na: SKisovec (#2500043)
Odgovori   +    10
Zelo lepo. Bralci cenimo. -- Le zapomnite si ta preprosti "kuharski recept": kratice se ne pregibajo. (Narobe bi seveda bilo reči: kratic se ne pregiba.)


* Prav zoprno je poslušati TV voditelje ali brati TTX RTV SLO, kjer kratice po vsej sili poskušajo pregibati in tako pridejo v hudo zadrego, katerega spola in števila ta kratica je. Še najpreprostejšo stvar zaradi neznanja zakomplicirajo, četudi je ni treba.

Lp, Tasilo

PS
Nekoliko osornejši ton v mojem prejšnjem komentarju ni zadeval Vas osebno, temveč vso novinarsko srenjo, ki dela take jezikovne napake. Jezik je novinarjevo osnovno orodje. Vsak profesionalec mora temeljito poznati orodje stroke, s katero se ukvarja. Drugače ga ljudje vidijo kot amaterja in diletanta.

Strani: 1 2 3