Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Tehnični poklici iskani, tekstilcev pa je preveč
Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...
sporočil: 30.643
[Glavni forum]
Tema: Re: Tehnični poklici iskani, tekstilcev pa je preveč
[#75126] 07.05.07 12:19 · odgovor na: (#74917)
[#75126] 07.05.07 12:19 · odgovor na: (#74917)
gogi1 je napisal(a):Še en zanimiv članek na to temo
Mataj, to so bolj zdrava delovna mesta kot marsikatero drugo v Sloveniji. Bangalore ni nikakršna pretnja visoko izobraženim, strokovnim in na delo pripravljenim ljudem, ki opravljajo storitve lokalno. Pred dvema tednoma sem imel dolge debate z vrhunsko izobraženim Indijcem, ki dela v Dubaiu in mi je povedal, da inženirji v Indiji zaslužijo tudi že 30-40 kUSD letno. Zato se slovenska delovna mesta tja ne bodo kaj dosti selila, lahko samo počakamo, da se prvi Slovenec odseli v Indijo s trebuhom za kruhom.
http://yaleglobal.ya...le?id=6209< /a>
Other international technology corporations have rapidly ramped up cutting-edge research at their Indian facilities. In just two years since the process formally took shape, Indian R&D centers of American tech firms were filing for more patents than Bell Labs, the world's largest research organization. By 2006, IBM India on its own is expected to generate US$1 billion worth of innovations.
The month of August also yielded proof about the breadth of this impact, beyond IT. A few months after endorsing the international pharmaceutical patents regime, India announced 1,312 applications for drug patents, second to the US, and 25 percent more than third-ranked Germany – and way ahead of Britain, Japan, and others.
Kolega mi je pred časom pravil, da so v njegovi bivši firmi naročili neko mašinerijo iz Kitajske. Njihov R&D folk je prišel skupaj z na novo razvito opremo, jo zmontiral in odpravil preostale napake. Ves ta čas so živeli in spali na tleh, v spalnih vrečah poleg svoje opreme. Da bi šel konkurirat takim tipom ni šans, pa tudi smisla nima. Tisti kitajski inženirji so gotovo imeli računico, kariero in perspektivo. Pri nas tega na tem področju ni več.
Vse dokler se življenjski stroški in standard v razvitem in nerazvitem svetu ne bodo izenačili (kot trenutno stvari stojijo, bi Slovenija morala pasti na četrtino do polovico sedanjega), bodo R&D ter ostali tehnični poklici šli po poti podkovnih kovačev in finomehanikov, pa če nam je to všeč, ali ne.
So določene kritične panoge, naprimer kmetijstvo, ki jih posamezne države hočejo za vsak slučaj imeti pripravljene in pri roki. Zaradi tega jih ščitijo pred tržiščem z raznimi subvencijami in podobno. Podobna kritična panoga bi lahko bil tudi R&D. Ni mi pa jasno, kako bi stvar lahko umetno držali pri življenju, tako kot kmetijstvo. Ponavadi se vsi taki poskusi končajo tako, da par bleferjev vleče subvencije, reciklira članke in citira drug drugega. Brez veze. Pri subvenciranem kmetu se vsaj ve, koliko je pridelal.
Vse ocene tega sporočila:
Ni nobene :(