Sanjati je lepo, Tanja.

Če resnica ni rožnata, je pa odveč kajne.

Mene pa boli za kaj sem zapravil svoje življenje. Ves čas sem se gnal z delom za napredek. Zdaj gledam to družbo. V njej živijo moji otroci in vnuki in nisem ponosen na to skorumpirano državo, prej jezen. Ni smisel življenja samo to, da imaš vedno polno rit sladoleda.

Balti gor, Balti dol, dejstvo je, da bi v zadnjih desetletjih lahko Slovenci iz države naredili bistveno več. Izhodišč imamo dovolj, edino neumnosti in naivnosti je preveč. To so desetletja izgubljenih priložnosti. V politiki je močno prisotna negativna selekcija in to ljudje naivno volijo. Del na novo ustvarjene vrednosti, ki jo krmili »država« se izgublja v prazno. Za krmilom sedijo diletanti, ki ravno toliko vedo, da naduto mislijo, da znajo. V vseh državnih sistemih pa entropija narašča, njihova učinkovitost in zadovoljstvo zaposlenih pa pada. Vstop organiziranega kriminala in korupcije v državne in občinske organe je očitno vse lažji. Če ne bi bilo zdravega dela gospodarstva, še napredka doseženega v teh desetletjih ne bi bilo.