Endmion, lepo si to povedal. Tudi sam si želim, da bi se začeli pogovarjati in dogovarjati, vendar se bojim, da bo to težko doseči. Težava je opisana v teoriji formiranja množic. Če poskusim povzeti na kratko:

Opravka imamo z elito, ki prekomerno uporablja propagando kot sredstvo za nadzor in usmerjanje prebivalstva; in prebivalstvo, ki iz različnih razlogov vedno bolj tone v osamljenost in nepovezanost, tako od družbenega kot naravnega okolja. Pojavijo se tako imenovane osamljene množice, kjer posameznik meni, da ga miselna pripadnost določeni skupini osvobodi njegovega osamljenega stanja. S časoma je posameznik vedno bolj povezan s kolektivnim idealom. Oblikovanje ljudske mase je v bistvu neke vrste skupinska hipnoza, ki uničuje posameznikovo etično samozavedanje in mu jemlje sposobnost kritičnega mišljenja. Ta proces je zahrbtne narave; nič hudega sluteč postanejo ljudje plen totalitarnega vodenja oziroma ideologije, idej in trditev, ki prihajajo od zgoraj. Taka množica potrebuje vodjo, ki postavlja uresničljive in neuresničljive cilje. Vodstvo se začne prej ali slej zapletati in za rešitev potrebuje krivce. Najprej so to zunanji sovražniki, ki jih je potrebno okriviti, diskreditirati in nato odstraniti ali uničiti, ko jih zmanjka pa so na vrsti notranji.

Ta primitiven psihološki proces je potrebno prekiniti, če se želimo izogniti totalitarizmov (bodisi starih ali novih). Pogovarjanje je prav gotovo koristno, ampak ali lahko pričakujemo dogovarjanje na vodstvenih ravneh, če so tam že globoko v procesu in že potrebujejo sovražnike?