Selitev proizvodnje iz Kitajske v Evropo oziroma Slovenijo in privabljanje tujih investicij v Slo. je tako kompleksno, kot bi vam jaz ga. Petra rekel, da odprite spletno prodajalno, namečite artikle na stran in posel bo zašibal. Ne bo. Preteklo bo Veliiiko vode, ko boste lahko rekli; Jupiii! Podjetja so občutljiva na spremembe in nerada prevzemajo tveganja, tudi če jim ponudite nekaj "več". Če pa je ob tem vzdušje naravnano na stalno delno reformiranje in nikoli reformirano, je zadeva jasna. Stereotipno in oguljeno, a reformi sta potrebni dve; Visoko šolstvo in JS. Število fakultet, ki lažno obljubljajo med in mleko, na koncu pa slednje diplomanti lahko vidijo le med strežbo v kakšnem lokalu na prijateljevo študentsko napotnico. Potrebno je ukiniti, združiti in odpuščati v paradržavnih ustanovah, kot so razne agencije za "odkrivanje tople vode", skladih ipd. (DUTB, ki se itak brani razpustiti!). Uniformirani del JS za katerega se vedno zdi, da je kadrovsko oslabljen pa le reorganizirati. Vsem pa nastaviti števec in izmeriti učinkovitost. Normativi in standardi so nujni. Sledi plačna diferenciacija in nagrajevanje uspešnejših. Podjetja v realnem sektorju potrebujejo davčne spodbude, ostalo opravijo sama. Zdravstvena blagajna potrebuje boljše upravljanje, sindikatom pa je potrebno prirezati krila. Pokojninska blagajna bi se brez težav polnila s podaljševanjem delovne dobe, in večjim zajemom vplačnikov. Da pa bi mladi kljub temu dobili prostor pod soncem, poskrbi ukrep davčnih olajšav, ki sem ga navedel. Državna blagajna bi za servisiranje JS in sociale imela celo več razpoložljivih sredstev. Žal pa ni junakov, ki bi zmogli simulacijskih analiz, ker je to zahtevno po eni in preveč logično po drugi strani. To kaže na nesposobnost. Zato se ne spremeni nič!