[kekez]
> [tasilo]
> Za jezik bi moral sicer skrbeti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (ISJ FR) pri SAZU, a kaj -- gorje slovenščini! -- ko tisti pedrasti predsednik Kozma Ahačič ex cathedra legitimizira in legalizira vse čefurizme in druge jezikovne spake, oslarije, grdobije in celo stupidnosti. Tip je res precej konkretno prifuknjen in bo v nekaj letih krepko spačil in deformiral slovenščino.
>
> Tule je npr. tak ogabni čefurizem:
> částiti 1 -im dov. in nedov. (ȃ) pog. izkazati prijaznost, vljudnost, naklonjenost s pogostitvijo, plačilom računa v restavraciji, gostinskem lokalu: fran.si/133/sskj2-sl...4%8dastiti
> za katerega sploh ni predpisana sintaksa! Kako se torej "prav" reče: částiti koga? částiti komu kaj? částiti koga s čim? částiti kaj? částiti komu kaj? WTF!?). Resno, spizdite s temi čefurizmi!
>
> Da ne boste rekli, da Hanibal Lector ni opozarjal!

Meni se zdijo bolj pritlehne tiste, ki so dejansko že "zelo naše" in niti nimamo več občutka, da so njihove.
Na primer:
* razbijati si glavo. Glave si razbijajo južno od Kolpe. Slovenci si glavo belimo.
* sekira mu je padla v med. Ja, v turški (=trdi) med. Mi nismo bili tako dosti pod Turki, da bi bilo to naše. Pri nas (tudi v sskj omenjeno) pade v (tekoči) med ŽLICA.
* nahajati se... Ne vem, zakaj se morajo stvari nahajati (nalaziti). Pri nas stvari preprosto so (ali pa niso) tam nekje in se jim ni treba nalaziti (nahajati).
* Sploh smo pozabili, da imamo tega še dosti V zalogi. Čisto smo že prevzeli NA zalogi. In potem prebereš: NA artikle NA zalogi se popust obračuna NA blagajni. Matr! ZA izdelke IZ zaloge (zato so v zalogi) se obračuna PRI blagajni!

Od paniliristov in pozneje (po drugi svetovni) vsiljena lj in nj. Lublana je pravo ime. Konj je spaček, ki ga nihče ne izgovarja, pravilen glas je konn oziroma kon in poudarek, polglas ali kako se mu reče.

Kranjska je pravilno Krajnska ampak so nam vzeli kombinacijo jn, češ da je nemška, čeprav je naša stara. Imamo recimo Belo krajino, Črna krajina pa je bila današnja Dolenjska in Gorenjska. Krajina--Krajna--Krajn. Ta konec je bil krajina (mejna dežela) frankovskega imperija v času Karla velikega, t.j. 8., 9. stoletje, proti Obrom na panonski stepi.

Najhujši so pa domači izdajalci na akademskih slovenističnih pozicijah, ki so nekoč lezli v rit Nemcem, po prvi svetovni in še danes pa Srbom. Vsi trdijo kaj, kar jim sploh ne pripada, si lastijo besede in toponime, naša banda je pa z levo roko samo razdajala in zanikala same sebe.

Zagreb-Zabreg. Obrat črk, v 16. stoletju slovensko mesto, Hrvati so pa gor pribežali pred Turki. Poglejte si na netu o "Panonski hrvaški", ki je nikoli ni bilo, ampak Hrvati svoje laži lepo množijo in vsiljujejo. Bila je Panonija brez Hrvatov, s Sloveni oziroma Slovenci.

Iz vse te norosti je tudi lažna priselitev Slovanov v 6. stoletju, ki je ni opazil noben bizantinski pisec, čeprav so drugače opisali premik vsakega zanikrnega plemena in je ne dokazuje arheologija. Beseda Slovani je spakedranka iz 19. stoletja, prej se piše o Slovenih in sicer za področje centralne Evrope.

Mi smo enostavno potomci (Slo)Ven(d)ov, ki so bili od Furlanije do Hamburga in so nam vzeli večino zgodovine in spomina.