[abohte]
> [tasilo]
> Za jezik bi moral sicer skrbeti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (ISJ FR) pri SAZU, a kaj -- gorje slovenščini! -- ko tisti pedrasti predsednik Kozma Ahačič ex cathedra legitimizira in legalizira vse čefurizme in druge jezikovne spake, oslarije, grdobije in celo stupidnosti. Tip je res precej konkretno prifuknjen in bo v nekaj letih krepko spačil in deformiral slovenščino.
>
> Tule je npr. tak ogabni čefurizem:
> částiti 1 -im dov. in nedov. (ȃ) pog. izkazati prijaznost, vljudnost, naklonjenost s pogostitvijo, plačilom računa v restavraciji, gostinskem lokalu: fran.si/133/sskj2-sl...4%8dastiti
> za katerega sploh ni predpisana sintaksa! Kako se torej "prav" reče: částiti koga? částiti komu kaj? částiti koga s čim? částiti kaj? částiti komu kaj? WTF!?). Resno, spizdite s temi čefurizmi!
>

No, pa pojdiva po vrsti. Nekaj krepkih si naklatil. Bom skušal biti kratek in le k bistvu.

Prvič, beseda "častiti" je bila zajeta v drugi izdaji SSKJ, ki je bila izdana l. 2014. Ahačič je postal predsednik ISJ 2018.

ad 1. Natančnih datumov ne poznam. Se opravičujem. Kakor gre neka beseda v slovar, gre lahko tudi ven; Ahačič za to lahko poskrbi. Sicer so pa datumi za predmet razprave precej nepomembni. Bistvo je drugje.

Drugič, jasno je označeno, da se ta beseda uporablja zgolj v pogovornem jeziku, tako kot npr. beseda peder (pridevnika pedrasti slovar ne pozna), ki tudi ni slovenskega izvora.

ad 2.1. Te "jasne oznake" so žal bolj akademske. Plebs (laična javnost) jih ne pozna, nanje se ne ozira in se ne ukvarja s tem, v kateri jezikovni zvrsti ali načinu se kateri izraz (lahko) uporablja ali ne. Plebs enostavne reče in se skliče Izraz je v SSKJ, torej je to legitimna knjižna beseda. Mar misliš, da ljudje hodijo gledat v slovar, kje kdaj kaj kako rabiti in kakšne kvalifikatorje imajo gesla?! Japajade ...
ad 2.2. Odkod ti to, da se izraz peder uporablja samo v pogovornem jeziku?! Peder res ni slovenskega izvora, tako kot še ogromno drugih izrazov ne ...
ad 2.3 Izraza pedrast SSKJ res ne pozna; pozna pa slovenščina nekaj, kar se imenuje pravila in smernice za tvorbo besed in izpeljank iz korena. Si za to že kdaj slišal?
ad 2.4. Vzemi v roke Gargantuo in Pantagruela v genialnem Madžarevičevem prevodu. Tam notri je ogromno, res ogromno izrazov, ki jih ni v nobenemm slovarju, in vendar jih vsi razumemo (npr špehmalhar ali gonobivna smotlaka)

Tretjič, s pravopisom se od l. 2018 ukvarja Pravopisna sekcija. Ahačič ni član te sekcije.

ad 3.1 Ahačič je "capo di banda". Menda bo vedel, kaj se dogaja pod njim, ali?!
ad 3.1 Nove besede niso le področje pravopia oz. pravopisne sekcije, mar ne?
ad 3.1 Če skladnja in raba ni predpisana ali določena, pomeni, da nekdo ne opravlja dobro, strokovno in profesionalno svojega dela. In vendar za to slabo delo vleče akademsko plačo! Se ti to zdi vse prav?

Četrtič, menda razumeš, da v SSKJ ni in nikoli ni bil zajet zgolj zborni jezik? Tujke(npr. prifuknjen, tip, pedrasti, stupidnost, konkretno, deformiral) se "legalizira" z uporabo.

ad 4. 1. Si se kdaj vprašal, kaj pomeni SSKJ oz. kaj pomeni tisti K? Ali veš, kaj pomeni knjižni jezik? Ali veš, kaj pomeni izraz (oz. pojem, ki ga uporabljaš) zborni jezik? noben izraz nemore kar mimogrede postati legitimen izraz SSKJ le zato, ke je bil nekajkrat uporabljen. Na ta način lahko SSKJ hitro pride s cca. 120.000+ na 2 mega gesel.
ad4.2 Prifuknjen ni tujka. Vprašaj Ahačiča.
ad 4.3. Tale tvoja "tujke se legalizira z uporabo" je pa tudi huda.
ad 4.3.1. Treba je definirati, kaj so tujke.
ad 4.3.2. Poglej sprevrženo logiko tvojega -- in Ahačičevega -- argumenta: če tujke legaliziramo z uporabo, lahko sčasoma -- ker vedno več ljudi v Sloveniji uporablja čefurizme** (srbizacija!) namesto slovenskih izrazov -- slovenske izraze nadomestimo s čefurskimi, slovenske pa "pustimo naravno odmreti". A si zmešan!? Čefurizme je treba preganjati še posebno tam, kjer imamo Slovenci svojo avtohtono besedo in ustreznico.

** v zadnjem času gamad, ološ, šalabajzer; vsaka čast, mučiti muko ... milijon jih je!

Petič, se ti zdi prav tako pritlehno (anonimno) žaliti in zmerjati človeka?

ad 5. Zakaj pritlehno?! Jaz nisem javni skrbnik narodovega in narodnega jezika in nisem plačan za to. Jaz nisem zaposlen na SAZU. Ahačič in kompanija pa so. Na komentarje, pripombe, predloge ipd. so popolnma neodzivni in "ex cathedra" brezprizvini. Marsikaj argumentirajo s svojo instanco kot pa resnimi argumenti, žal. Preverjeno indokazano. Oprosti, ampak kurc jih gleda s takim odnosom. Jezik ni njihova last! Spremembe se morajo oz. smejo dogajati z nekaj širšim družbenim konsenzom in ne zgolj samovoljo nekaj za protiargumenta nedovzetnih akademikov. Seveda ga bom ozmerjal, če pa zavestno dopuščjo pačenje in nič ne ukrenejo, čeprav jih za to tudi jaz plačujem! (ie. Ahačiča plačujem jaz, ne on mene!)

Meni se želodec obrača, ko vidim, da za takšen zapis dejansko dobiš pluse (in ko vidim, kdo ti da pluse).

O sporni besedi částiti nisi povedal nič. Kako se torej nameravš spuščati v karšnokoli strokovno debato? Žal mi je, glede na raven argumentov, ki jih navajaš, bova bolj težko razpravljala.

Si že pozabil, da osnovni članek pravi "pravica do MATERINŠČINE".

Tudi meni se želodec obrača, ko vidim, kako vam ne gre za bistvo slovenščine, temveč pod oznako "napredka in razvoja" popolnoma nekritično, arbitrarno in kvaziargumentirano dopuščate hiter propad jezika, s tem pa narodove identitete in samobitnosti. Na kozlanje mi gre, ko gledam, kako dopuščate pačenje slovenščine v javni rabi -- novinarski, administrativni in piarovski jezik je naravnost katasrofaličen (pozor, izraza ni v SSKJ!), vi pa nič ne ukrenete. Sic!

Namesto, da bi skrbeli za pravilnost, lepoto in smiselnost jezika, ohranjanje dodobra uveljavljenih prvin jezika, skrbijo za legitimizacijo izrazov, skladnje, sprevržene logike itn., ki so slovenščoni tuja in ki so jih še donedavna lektorji po vsej pravici preganjali; vzemi v roke kakšen Gradišnikov jezikovni priročnik, da boš za silo razumel, o čem govorim. -- Jezik je zadeva, ki ne prenese hitrih in radikalnih sprememb.

Lahko bi še na dolgo razpredal, a bodi dovolj za pokušino. Za konec le še:

EST MODUS IN REBUS, SUNT CERTI DENIQUE FINES.