[abohte]
Ampak en TEŠ6 ali poraba RTV v 12 letih pa je bolj resna dilema. Tretja razvojna os ali 6 let Bleščice, Videotraka, prenosov 3. kola državnega prvenstva v rokometu prav tako.

Zataknil si se v podmeno, da takoj po priznanju, da za RTV prispevek/davek dobimo kar primerno dozo vsebin, obrneš ploščo, in prikazuješ, koliko RTVS stane v teših in v cestah. In to tendenciozno, kot bi bila RTVS samo (cenena) Bleščica in podobna šara. A poseben simfonični orkester in Big Band RTVS te ne motita? Zakaj le ju rabimo - oba? Imamo slovenske filharmonike, dva ansambla opere in baleta, policijski in vojaški orkester, cvse ful tajm, vse na proračunu. Koliko velikih javnih orkestrov rabi 2-milijonska populacija, npr. München, koliko si jih lahko privošči? Kaj imamo od Založbe kaset in plošč, kaj imam jaz od šaleharjev in podobnih eteričnih filozofov? Ukinimo vse, če si kdo kaj želi, pa naj plača sam.

Pa tudi, jaz ne rabim (več) avtocest, ker potujem malo in brez naglice. Mi je tudi čisto vseeno, kako se Korošci in Belokranjci cijazijo v beli svet, zato sem proti zapravljanjem za ceste. Veš koliko modernizacij in nakupov bolnišnične opreme, domov za ostarele in plač za zdravnike in sestre bi dobili za ceno tiste luknje v Karavankah, 2. tira in 3. osi? No, to. Krčani čisto nič ne rabijo TEŠ, imajo svoj vir elektrike. Mene pa ne brigajo obnovljivi viri energije in ne razgradnja JEK, ker se grejem in štromiram iz TeToL. In tako naprej.

Vsekakor ne mislim, da lahko regionalni/lokalni mediji zamenjajo nacionalno RTV (in obratno), ampak po mojem je tričetrt programa nacionalne RTV tržnega značaja, še bistveno manj pa kulturno in informativno pomembnega za narod. Tuja popevka tedna na Val 202? Avtomobilnost? Lepo prosim...

Zdaj sva pa tam. Podjetja, ustanove, združbe, ki ima pozitivno funkcijo ampak je postala malo deviantna, ne greš ukinjat ali izstradat. Saniraš jo in reformiraš. Odrežeš, privatiziraš, kar je odvečnega, kar nima več nobenega mesta v današnjem javnem servisu, ker spada v privatno podjetniško sfero, ostalo pa ohraniš in izboljšaš.

To pomeni, da bi tisti gnili RTV sveti in svetniki in ministranti in nacional poslanci morali že zdavnaj prevetriti zakon in programske dokumente RTVS. Če narod hoče bleščice, jih bo gotovo znal ponudit komercialni sektor. Če so fuzbal klubi postali de facto ali de iure privatna last mešetarjev in tajkunov, tudi tujerodnih, nima nacionalna javna hiša več kaj dušebrižniško skrbeti zanje. PopAkanalarji pa nam nikdar ne bodo dali toliko zanimivih nekomercialnih filmov, dokumentarcev, diskusij, okroglih miz, tematskih oddaj itn. kot nacionalna javna hiša. Res pa je, da sem čudak, ki raje gleda spodobne dokumentarce, finske, francoske ali iranske igrane filme kot pa perpetuirano holivudsko plažo izpred 10-20 let.

Če sta taka tipa programskih vsebin pomembna za obstoj narodne zavesti in razvoj njegove blaginje, potem isto velja tudi za novico (agrobiznis.finance.s...?src=live) o tem, da v KZ Metlika sladkor ne bo več edino merilo pri odkupni ceni grozdja. Koliko denarja so Finance prejele za to novico iz proračunske malhe?

Ne vem zakaj bi. Najbrž je to plačala KZ Metlika in so menda že vedeli zakaj. Po kvaliteti teksta sodeč je bilo poceni. Sicer pa gotovo veš, da se tudi Finance rade pasejo po javnih pašnikih, če je le mogoče. Erar pravi, da so letos dobili 534 jurjev od državnih kolhozov in drugega. Hočevar že ve, kar jaz sumim, namreč ali energija plačuje okolje v famoznem O&E. Res pa je, da Finance služijo ponižno in pridno kot najemniki, na RTVS se pa šopirijo s svojo veličastnostjo in nacionalno elitnostjo. Kar v nekaterih primerih drži, se pa za tadobrimi šlepa cela karavana bleferjev, nesposobnežev in lenuhov. Še enkrat: ta bolezen ni za evtanazijo ampak samo za skrbno operacijo in morda manjšo amputacijo.

Jaz s parazitiranjem na Financah in njenem forumu ter na ostalih brezplačnih spletnih vsebinah prejmem več vsebine kot od RTV.

Stavim, da se bo to še naprej počasi zapiralo, da čez 5-10 let ne boš imel več toliko dobrega branja na voljo brez plačila. Morda se bo po en članek na mesec na enem, po dva na drugem koncu, morda v več jezikih, vseeno dalo nakljuvati dovolj spodobnega branja. Morda pa bomo počasi spustili svoje standarde in ne bomo niti opazili več, da beremo pofl. Za starce ni problem, itak se radi zatekamo h knjigam, da bi končno dojeli svet in vse, kar nam je ostalo nedojemljivo še po 50 letih branja cajtengov. Tudi za medije bi moralo veljati, da nismo tako bogati, da bi lahko brali samo poceni oz. zastonj.