Pred skoraj desetimi leti je Bank of America s tisoči supermarketov
sklenila dve vrsti pogodb. Ena vrsta se je nanašala na eletronsko
pot denarja, ki sicer ni povsem eliminirala gotovine, vendar pa je
bil sistem tak, da po eni strani gotovine na vsej njeni poti od
plačila pri avtomatu v trgovini do trezorja banke nihče ni taknil,
po drugi strani pa je avtomat pri vsakem računu sam odbil prometni
davek, ga nakazal državi in znesek podjetju dobavitelju. Druga
vrsta pogodb pa so predstavljali kreditomati s takojšnjimi krediti
do 10.000 dolarjev za plačilo blaga v trgovini. Kredit je bil
odobren takoj, ob predložitvi obeh kartic. Pri nas pa so se takrat
spominili kredite takoj, kar je pomenilo kake pol ure sedenja pri
referentu, ki je izpolnjeval goro papirja in kakih 50 krat nekaj
odkljukal v računalniku, potem pa je pričel po banki iskati tiste,
ki bodo vse skupaj odobrili. Ti so pa bili ponavadi na sestankih.
Na koncu si tudi samo za 1.000 evrov kredita dobil centimeter debel
poklc papirja, referent pa se je še pohvalil, da imaš tudi izrisan
graf obrestne mere, kjer pa abscisna os ni segala toliko nazaj, da
bi lahko videl kako konkretno primerjavo v obrestni meri za več
let. Ta sistem so ohranjalo do onemoglosti. Je pa to seveda samo
majhen izsek iz tega, kako so v slovenskih državnih bankah
nesposobni vodilneži zaspali.
Uraih Heep.