Točno to. Na MIT Sloan so se profesorji ekonomije pred 10. leti čudili takratni kao zelo nizki obrestni meri (okoli 4%) in dvomili, da se to lahko nadaljuje. Zanimivo, da so že precej dobro vedeli, da je pridobivanju dobička na kapital s klasičnimi metodami, zlasti na borznih in valutnih trgih odklenkalo, ni pa se jim še sanjalo, da so tudi klasične banke praktično pred zgodovinskim odpisom. Tako, da nizka oziroma negativna obrestna mera je izključno v funkciji bančne tranzicije. Torej tranzicije posla, ki je bil stoletja praktično enak, v posel, ki ga ni več. So samo še matematiki, programerji in makroekonomisti. Drugih se ne rabi. Še tržniki so odveč, ker nobena tržna aktivnost ne more preglasiti ekonomičnosti, enostavnosti, zanesljivosti in hitrosti. Prihodnja leta bodo zanimiva, ker ne bodo izginile le banke, amapk tudi državni denar. Ponovno se bosta uveljavila privatni denar (zato brexit) in zlato. Ta denar bo tudi predstavljal glavni napad na EU, ki mu ne b mogla konkurirati. Glavno vprašanje je, koliko manverskega prostora pri nižanju obresti na depozite ima ECB preden se EU razleti v tri krasne. Osnova problema je seveda evropska tehnološka rigidnost. Ker nočejo zunaje devalvacije evra, so naredili notranjo. Slovenija pa spet v zgodovinskem zaostanku. Ne vem, kaj mislijo početi sedaj s temi bankami, ki so se kao osvobodile države. Po moje, razen NKBM, nobena nima prespektive.

Uraih Heep.