[bc123a]
> [sopranos]
> Birokratska golazen spet onanira in načrtuje kako malim delodajalcem zagreniti življenje. In kako delavca obravnavati kot robota, kot manualnega delavca, ki prodaja roke, ne pameti. Tile predlogi me spominjajo na čase, ki jih vidimo v starih filmih - velika tovarna, delavci za tekočim trakom, pol ure pavze, vsi v menzo in potem spet nazaj za tekoči trak. Kot da so prespali zadnjih 30-40 let razvoja.

Inspektorji nikamor ne gredo na blef. Povod je bila verjetno prijava o prekoracitvi delovnega casa, oziroma bolj verjetno, konsistentne prijave. Bi pa bilo verjetno zanimivo, ce bi inspekcija namesto papirnatega nadzora najela recimo detektiva, ki bi lepo skrito belezil kako dolgo delavec dejansko dela na gradbiscu, potem pa lepo preverila ce se tisto, kar pise na papirju, ujema z opazovanim.

Imajo tudi t.i. ciljne nadzore, ko gredo sistematično pregledovati določene panoge.

Tako bi lovili dejanske krsitve, ne papirnatih.

Ne razumem pa zgrazanja nad nadzorom sploh. Delovni cas je predpisan, in za tistega je delavec placan. Neka razumna nihanja so lahko, ampak ce delavci delajo vsak dan dve uri vec kot pise v evidenci, to pac ni ok!

Zadeve nikoli niso tako črno-bele. Dobro veš, da imamo v Sloveniji izjemno rigiden sistem. In predpisano je vse, tudi to koliko nadur lahko zaposleni naredi.

Vsak delavec lahko kadarkoli da odpoved, če mu kaj ni všeč. Delodajalec ne more delavca odpustiti kadarkoli. Tako, da tukaj je zagotovo v prednosti delavec. A v Sloveniji je tako, da se avtomatsko šteje, da je delodajalec tisti močni, delavec pa tisti bogi.
Ampak to niti približno ne drži. Sploh je pa vse skupaj odvisno tako od velikosti in moči podjetja, kot tudi od tega v kakšni panogi podjetje deluje, kakšna je splošna gospodarska situacija itd.

V veliki večini primerov se delavec in delodajalec dogovorita kako in kaj. Vsak zasleduje svoje interes in na koncu se sprejme dogovor, ki ustreza obema stranema. Ampak v resnici je potem tukaj še država, ki izjemno omejuje vsa ta dogovarjanja. Zato se kdaj dogovori sklepajo tudi izven teh zakonskih okvirov, ker preprosto tako odgovarja delavcu in delodajalcu.

In več kot je posegov države v to razmerje, v slabši koži je delodajalec. In zato se mora slednji bolj zaščititi, ker se v primeru nesoglasij, vedno vrnemo na zakonsko ureditev. Kar je logično.

Ampak če se začne delodajalec pretirano ukvarjati s tem, kako bo ščitil svojo rit, potem bodo kratko potegnili tako delavci kot tudi potrošniki. Vidim tudi pri sebi, ko sem hotel iti preveč na roko delavcem in strankam. Sami problemi. Sedaj sem bistveno bolj zajeban. Delavec ima zaradi tega manj, prav tako stranke. Jaz finančne koristi nimam, imam pa miren spanec, ker me manj skrbi, saj je manj problemov.