"Ko priznaje pola mu se prašta," si je mislila tradicionalna ljubiteljica bratstva i jedinstva, občudovalka južnoslavanskih kultur, ljudskih in delavskih običajev, marljiva in poštena Hildica. Na (uapm da) kratkotrajnem začasnem bivanju izven aresta je priznala svoj droben spodrsljajček iz starih dobrih časov. Pred več kot 10 leti je firmi, ki ji je skrajno pošteno načelovala, naložila plačila skoraj 20 jurjev za čiščenje njenega skromnega začasnega/delovnega bivališča (v kontejnerčku?) v Ljubljani.

S priznanjem si je prislužila skrajšan postopek in minimalne stroške, saj bo plačala samo slabo polovico pofuljenega zneska (brez obresti).

Čeprav je za tovrstna kazniva dejanja zagrožena zaporna kazen do pet let zapora, je tožilka predlagala plačilo kazni v višini 8550 evrov. Poudarila je, da je »obtožena priznala krivdo in s tem izkazala svoj odnos do kaznivega dejanja. Prihranjeni so bili stroški in čas kazenskega postopka.« Dodala je, da je bilo dejanje storjeno že pred enajstimi leti in takrat, ko se je to dogajalo, še ni bila kaznovana, sodišče je pozvala tudi k upoštevanju teže tega dejanja v primerjavi z vsemi drugimi. Sodnica Mojca Turinek je tožilki sledila, oškodovano družbo, torej Vegrad v stečaju, pa napotila na pravdo.
www.delo.si/novice/c...23374.html

Pobalin predlagam, da Republika Slovenija teh Hildinih 8.550 evrov nameni postavitvi spomenika brezvestno osleparjenim bosanskim delavcem in njihovim družinam. Lokacija s simbolnim nabojem je lahko Tuzla, ker ima v slovenščini primerno rimo...