Mislim, da so se podjetniki zadeve narobe lotevali. V vsakem pogledu. Ljudje so videli, da je pri njih prva stvar sleparija in oprijemanje kakršnega koli oprimka, da se še iztisnilo kak novčič. Na drugi stani pa imamo pri večini vseh podjetnikov, tudi javnoskledarskih, stanje, ko nimajo nobene prave ideje. Še marketing je slab, kaj šele, da bi vedeli, kaj se v svetu dogaja in kako to vpliva in bo vplivalo na nas.

Seveda pa je velik problem veliko preveliko prerazdeljevanje sredstev od tistih, ki delajo, k onim, ki pretirano trošijo, glede na vrednost svojega dela. Stvari so šle tako daleč, da je to postalo del sistema in zanje nekako samoumevno. Na tak način smo prišli do strahovitih disporporcev, ko so recimo naši državni bankirji imeli podobne plače, kot kitajski kolegi, niso pa naši, v nasprotju s Kitajci, imeli blage veze o tem, kako se iz milijona evrov/mark naredi 1 evro/marko. Še več, ta oslovsko - lopovska banda, ki jo je Milan Kučan nanovačil v državne banke in Banko Slovenije je bila celo prepričana, da to sploh ni njihovo delo. Tako je Kučanova banda s krajami in nesposobnostjo, vsaj polovico uslužbencev državnih bank, v zadnjih 25 letih kradla vsaj po 20.000 funtov letno, sebi pa razdeljevala plače in ostale bonitete v razmerju značilnem za ameriške banke.

Je pa gotovo res, da Šarec o tem pojma nima. Ker je Slovenija veliko bolj deformirana, kot je bila SFRJ v času Brozove smrti, in ker je Kučan še reativno mlad, si bo v kratekm imel priliko ogedati rezultate svoje oslovske dejavnosti v slovenskih državnih bankah v zadnjih 30. - 40. letih. Ta prekmurski bebec bo lahko od blizu videl, kaj pomeni imeti 30 let za direktorje državnih bank sebi podobne bebce in lopove, sposobne zgolj "financiranja" sistemske kraje in kreditiranja greznic, čistilnih naprav, krožišč, garaž in pralnih strojev.

Uriah Heep.